Ponovno odkrijte sebe!

[petarda]

Glede na to, da sm tuki na nou, me zanima sam, v čem sta terapevtki tle bolj specializirani--se loh mal predstavta---kake izkušnje pa tko?

V bistvu velik ponujata...pa sm mal zmedena, k je vsega tolk...

sicer fajn, da obstaja tak forum...želim velikm uspeha res, sam deluje k ena zmeda, vse ste vrgl v en koš...

pa še nekaj napak imate...no je pa res, da je stran še v povojih

[Nevenka]

Pozdravljen na novem forumu, forum je resnično še čisto svež in razdelitev tem po skupinah bo narejena v kratkem, tako, da bo bolj pregledno.
Drugače pa sva z Darjo supervizantki psihoterapije transakcijske analize in delava predvsem na področju anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in različnih odvisnostnih motenj. Forum je namenjen izmenjavi mnenj udeležencev, obenem pa lahko tu dobite tudi odgovor psihoterapevta. Psihoterapija je široko področje in redkokdaj so posamezni terapevti specializirani za prav določene težave, ker se ponavadi izkaže, da se za to težavo skriva še marsikatera druga. Zato je forum oblikovan precej široko in so tu poleg psiholoških težav obravnavane tudi čisto življenjske težave, v katerih se kdaj v življenju znajde vsaka oseba.

[joinmeinlife]

Pozdravljeni!

Videla sem knjigo enega psihiatra (ali psihoterapevta), mislim, da je Milivijevič, kjer piše o ljubezni. Sem malo zmedena glede tega. V kaj se zaljubimo? V neke stare travme, ki jih imemo in vidimo na drugem ali nam je lahko nekdo preprosto všeč?
Kaj vi kot strokovnakinja pravite?
Hvala za odgovor.

[Darja]

Pozdravljeni!

Videla sem knjigo enega psihiatra (ali psihoterapevta), mislim, da je Milivijevič, kjer piše o ljubezni. Sem malo zmedena glede tega. V kaj se zaljubimo? V neke stare travme, ki jih imemo in vidimo na drugem ali nam je lahko nekdo preprosto všeč?
Kaj vi kot strokovnakinja pravite?
Hvala za odgovor.

Pozdravljena, joinmeinlife.

Postavila si zelo zanimivo vprašanje. Potreba po biti ljubljen in ljubiti je ena od naših osnovnih potreb, ki nikoli ne izgine in nas spremlja do konca življenja. Kaj pomeni biti zaljubljen in ljubiti? To sta dve čustvi, ki pa sta si med seboj različni, predvsem z vidika dojemanja realnosti in naših predstav.
Pri zaljubljenosti, psihološko gledano, govorimo o nezavedni projekciji in idealizaciji objekta. To pomeni videti nekoga takšnega, kot smo si ga zamislili v svoji domišjijski predstavi o idealnem partnerju. To predstavo smo oblikovali že v otroštvu, na podlagi medsebojnega odnosa, ki sta ga imela starša, odnosa, ki sta ga imela do nas, ne smemo prezreti pa tudi vpliva mita o romantični ljubezni, ki jo najdemo v številnih filmih, pravljicah, literaturi. Ko srečamo osebo, ki spominja na našega idealnega partnerja, se nam zaradi naše projekcije zazdi, da je tisti pravi/a. Zato imajo mnogi zaljubljeni vtis, da dobro poznajo svojega partnerja, čeprav ga vidijo prvič v življenju.

Na drugi strani se ljubezen začne z zaljubljenostjo. Vendar ne vedno. Ljubezen se lahko razvije tudi iz prijateljstva ali celo sovraštva. Kaj je torej ljubezen? V nasprotju z zaljubljenostjo, se zanjo odločimo zavestno. To pomeni, da opustimo naše predstave ter sprejmemo partnerja takšnega, kot je v resnici. Brez želja in potreb, da bi ga oblikovali po naših predstavah iz otroštva. Šele takrat lahko stopimo na pot, ko lahko govorimo o gradnji ljubezenskega partnerskega odnosa.
Če se nam velikokrat dogaja, da se zaljubimo in vedno znova ugotovimo, da ta spet ni »pravi/a« , se je dobro ozreti vase in preveriti predstave, ki jih imamo o partnerju in ljubezni.

Upam, da sem vsaj deloma odgovorila na tvoje vprašanje.
Ker je lepo biti zaljubljen, a še lepše ljubiti in biti ljubljen, ti želim veliko predvsem slednjega.

Lp, Darja

[joinmeinlife]

Ga. Darja,

ful hvala za odgovor. Zdejle bolje razumem.

[valentina]

Pozdravljeni, imam prijateljico, ki se je ravno danes razšla s svojim fantom. Čisto na tleh je, jaz pa ne vem, kako ji lahko pomagam. Tudi sama sem že večkrat šla skozi tako obdobje in vem, da zelo boli. Za vsak nasvet bi bila zelo hvaležna

[Nevenka]

Pozdravljena, valentina, za tvojo prijateljico je danes prav gotovo težka preizkušnja. Pravzaprav je vse, kar lahko narediš ti, da jo objameš in poslušaš. Verjetno se bo počutila osamljeno v naslednjih dneh, tednih ali celo mesecih in bo potrebovala tvojo bližino. Pojdita skupaj kam, do sitega opravljajta fante in si privoščita kaj lepega...

Prebolevanje partnerja je ena težjih stvari v življenju, je pa priložnost za osebnostno rast. In tisto, kar v tem obdobju najbolj potrebujemo, so prijatelji. Zelo pomembno je, da se ne osamimo... Veliko lažje in hitreje prebolimo razmerje, če imamo dobro razvito socialno mrežo, kar pomeni veliko prijateljev. Pomembno je, da z njimi govorimo o tem, kar nas muči, da gremo ven, na izlete, na pijačo, na zabave... poskušajmo odkriti nove izzive v svojem življenju... kaj je takega, kar še nismo počeli, pa nas privlači, kaj je dovolj novo, dovolj noro in dovolj zanimivo, da bi nas pritegnilo kljub občutkom žalosti, jeze in osamljenosti.
Prebolevanje dolgoletnega razmerja je včasih podobno žalovanju za umrlo osebo in obsega več stopenj - od zanikanja, do občutkov krivde, žalosti, jeze... do sprejemanja in končno občutka, da smo pripravljeni na nove odnose. Ni lahko, ampak se da in lahko rečemo, da nas tako sama ljubezen kot tudi prebolevanje razmerja spremeni za vedno in oboje lahko pomeni velik korak pri naši osebnostni rasti, v razmišljanju, čutenju in vedenju.

Veliko poguma želim tebi in tvoji prijateljici...

[anton]

Nevenka,
ko govorite o prebolevanju partnerja, kaj obstajajo kakšne klinično dokazane stopnje prebolevanja? Nekje sem prebral, da naj bi osnovno prebolevanje trajalo cc. 6 tednov, drugi trdijo da naj bi to trajalo cc. polovico časa trajanja zveze ter da je vedno povezano z depresijo, ki je močnejša pri ženskah. Koliko je resnice v tem?

Lp
Anton

[Nevenka]

Pri prebolevanju partnerja gre pravzaprav za proces žalovanja, ki ima neke podobnosti kot žalovanje za umrlo bližnjo osebo. Samo žalovanje je časovno omejen in ne predolg proces - ponavadi traja nekaj mesecev. Pogosto pa je proces žalovanja blokiran zaradi prehoda v kakšno drugo obliko navezanosti, kot je npr. sovraštvo, prezir, dokazovanje. Tu se zapletemo v nesprejemanje konca ljubezni, lahko se ponovno pojavi upanje, da se bo partner vrnil. Ob vsem tem lahko začutimo tudi krivdo in občutke manjvrednosti. Vse to pa pomeni podaljševanje samega procesa. Veliko je odvisno tudi od naše preteklosti in naših prejšnjih odnosov. Tako da je čas prebolevanja resnično težko opredeliti.
Skozi to težko obdobje najlažje preidemo tako, da se namesto k partnerju usmerimo k sebi in zadovoljevanju svojih želja in potreb. Zelo pomembna je tudi razvita socialna mreža oz. prijatelji, ki na podpirajo in nam omogočijo, da vsaj na začetku tega procesa dolge vikende, proste dneve in praznike preživimo z njimi. Zelo dobro je, da si čim bolje organizirate in načrtujete prosti čas. Vendar tudi to obdobje v našem življenju ni nujno samo slabo. Tak proces nas namreč zelo spremeni in je lahko tudi izziv za globoke in pomembne osebnostne spremembe.
Upam, da sem vam saj približno odgovorila na vaše vprašanje.
Želim vam veliko poguma in čim več lepih, optimističnih misli za prihodnost .
Nevenka

[anton]

Ste Nevenka in še enkrat čestitke za forum