Pozdravljeni,
Nova sem na forumu,ampak zelo potrebna vaših mnenj. Že dva dni berem različne forume in prebrala sem veliko na to temo,pa vseeno mi je lažje, če mi kdo kaj svetuje,pove na mojo izkušnjo in doživljanje razhoda s partnerjem.
Pred dobrima dvema letoma sva se spoznala in si bila takoj všeč. Začela sva živeti najino in potem, ko smo vpletli še najine družine (otroci, starši,ipd.), našo pravljico. Bila sva dva v enem praktično. Ista mnenja, iste želje, ista pričakovanja. Nisva se obremenjevala z leti (starejši je 10 let,bliža se 50im, jaz pa 40im), njegovi otroci so že odrasli,ločil se je po 20 letih zakona 3 leta preden je mene spoznal in od takrat ni imel zveze. Hiše nista prodala, sta jo pa razdelila na 2 ločena stanovanja in ostala v isti hiši tako rekoč. To me je velikokrat zmotilo, ker mi je vedno dajala občutek, da želi nekako sam urejati tam zadeve ipd. Potem mi je sicer pojasnil, da zato,ker ima tam svinjak in ga je sram, da mora to sam počistiti in je pri tem ostalo, nisem več niti dajala pomena temu.
Kmalu, se je zaradi poškodbe in slabe mobilnosti, preselil k meni in mojemu takrat 11 letnemu sinu, ki ga imam tudi jaz iz prejšnjega zakona. Sin ga je že takoj sprejel. V obdobju 9 mesečne bolniške je večkrat zašel v gostilno in prišel prepozno ali prepijano domov. Na začetku se mi je še opravičeval, s časom pa je pravil, da težim in da tega ne bo prenašal,kot češ, da ne more niti s prijatelji biti. Zaradi mene je lahko bil s prijatelji cele dneve, le pijače ni bilo treba toliko zlivati vase. Kakorkoli, po prvem letu me je 'pompozno' v enem lokalu zaročil, res sem bila srečna in prijetno presenečena, od takrat pa je vse šlo navzdol. Pravzaprav 6 mesecev po tistem ni bilo več dialoga, ni se več sekiral, če me prizadane ali ne,tako, da me je večkrat žalil, da sem slaba mati, da sem paranojik, da nimam nič v glavi ipd., in to zato,ker sem se vedno razjezila, ker je prihajal najmanj 2x tedensko domov 'zalit', včasih manj, včasih več. Definitivno sem bila tečna za nekoga, ki ima raje prijatelje,žur,alko namesto družino,ampak sem se prilagodila in zmenila sva se, da ne bom tečnarila,ampak ko pride tak domov naj ne govori z mano in naj gre spat. Tako je tudi bilo. S časom sem se začela zapirati vase, bila sem pogosto slabe volje,zredila sem se in si nisem bila več všeč, nisem več povedala sproti kaj me moti in nakopičilo se je,njemu pa prav tako in pred novim letom,ko sem rekla, da želim biti tokrat doma in ne pri prijateljih kot prejšnja leta (kjer se je moj sin skrajno dolgočasil ,ker tam nihče nima otrok, nihče razen mene se ne ukvarja,pogovarja z njim,in kjer se nataka samo alkohol) je dokončno počilo,ker to ni bila zabava. 10 dni pred 31.im in slab teden po sva imela tihe dneve,ko pa sem spregovorila se je vnel prepir (spet je imel ene 4 pire v sebi, če ne nima korajže) v katerem me je tako sprovociral, da sem ga nagnala.On je pa vse spakiral in odšel. Naslednji dan sva se slišala in mi je rekel, da me ima rad, da je bil nor name,ampak me zdaj ne ljubi več. Strlo me je,čeprav mi je marsikaj jasno,ampak da me ne ljubi več? Kako? Od kdaj? Še pred mesecem dni mi je govoril in pisaril kako me ljubi,pogreša ipd....zdaj pa v enem mesecu minilo vse?!?!?! Potem je začel bluziti, da mogoče tako misli zaradi jeze, da mogoče me čez nekaj dni pokliče,skratka polno teh mogoče,mogoče. Ko pa sem ga vprašala, če to pomeni definitiven konec, kar tako, po 2 letih presek,ko sva vedela, da je treba nekaj storiti,pa noben nič ni storil, je zdaj najbolje iti narazen? Rekel je da misli, da je tako boljše zame. Da ga zadnje čase nisem upoštevala za nič (kar je morda tudi res zaradi moje jeze, tišine in vsega) in da on tako ne more več. In celo je upal reči, da pije zaradi mene,ker je raje zavil v gostilno kot prišel domov, kjer stavri niso štimale. Pozabil je pa, da je pil rad in marsikdaj dolgo zalutal s prijatelji že prej, tudi preden je mene poznal. Pravi, da mu je žal zame in da je bolje, da se nekaj dni ne vidiva, tako, da je sedaj nazaj vseljen v tisto stanovanje,kjer nad njim bivajo bivša žena in otroci (odrasli), ki si ga je v tem času uredil.
Jaz sem strta, zmedena,ne vem ali se bo vrnil ali se ne bo, ne vem kaj bi bilo prav, da naredim, če sploh kaj......Prosim vas za kakršenkoli nasvet, ker se počutim kot bi razpadala....jočem,se trudim delati v službi, sinu skušam čimbolj prihraniti mojo bolečino,skratka prava čustvena razvalina.
Hvala za 'posluh' in lep pozdrav.