Hoj vsem skupaj.
Morda se z istimi mislimi ukvarja še kdo tu gor... Bom vesela še kakšnega mnenja, pogleda.
Že od decembra razmišljam o vsej tej evforiji okoli novega leta, praznovanj, čestitk ipd. Na nek način je vse skupaj itak že vse videno, doživeto, a se mi zdi, da vsak december začenjamo vedno znova. Mogoče ravno to potrebujemo, po drugi strani pa mi je odveč, da se pričakuje, da si ves čas vesel, nasmejan in prešerne volje. Zakaj? Končno se je nekdo spomnil, da je 1. jan. začetek leta in ga treba proslavit. In vsi proslavljamo. Če se ne vklopiš v igro "veseli december", si lahko hitro označen kot depresiven. Ali pa mogoče samo nočeš slediti nečemu ali nekomu? Ne vem, razmišljam naprej