chiara pon. 16.maj.2011 18.08
V bistvu mi ni glih partner, ampak se čutim zelo povezana z njim. On je mene videl, jaz pa njega še ne. Stike sva pa zmeraj ohranjala prek telefona (že 10 let), nekoč tudi prek pisem. ''Spoznala''sva se pa čisto po naključju. Skratka, z njim se lahko pogovarjam o čemerkoli in kadarkoli, v življenju se nama je pripetilo ogromno identičnih situacij, imava iste cilje, želje, iste poglede na te in one stvari, celo otroštvo sva doživljala na enak način. On je moja sorodna duša. Začelo se je pa 2 leti nazaj(ko sva se po dooolgem času spet slišala), ko mi je obljubljal, da bo prišel in sem ugotovila, da se izmika. Leto dni nazaj pa se je preselil v kraj kjer živim jaz, vendar še vedno ni zbral poguma, da se mi prikaže. je pa v življenju doživel veliko udarcev, samo lani so mu umrle 4 osebe s katerimi je bil povezan, vendar ga še vedno najbolj boli smrt njegove mame, ki je umrla ravno v obdobju, ko je odraščal.Imel je pa tudi zelo težko otroštvo zaradi nasilnega očeta. Mislim, da se mu je vse sesulo. In nato so mu lani ugotovili še 3 diagnoze: levkemija, tumor na glavi in pljučni rak. Da pa bi bilo še težje, je letos doživel še finančni zlom. Sva pa oba mlada, jaz 23, on 27.
Imel je že tudi panične napade, še vedno pa se ga drži kompulzivno obsesivna motnja, socialna fobija....
Ne vem kako naj vam opišem, ampak bistvo je, da bi on zelo rad prišel k meni in bil z mano, ampak neprestano beži, ker ga je sram, ker ima uničeno samopodobo, ker se počuti manjvrednega od mene, ker je izgubil vse. Boji se mene in nasploh ljudi. Ni sposoben nobenega pristnega stika, razen prek telefona, maila itd. Mislim tudi, da se boji svoje pretirane ljubezni do mene, ker me zmeraj pretirano idealizira. Jaz pa po 2 letih borbe, na poti k uničenju, ne vem več, kaj naj naredim, da se ne bi bal soočenja z mano in prišel. Moram pa priznat, da sem zadnje leto zelo zadirčna in se pretirano pritožujem nad njim. Vsaj 1x na dan mora trpet moje izbruhe jeze. ampak priznam vam, on ima resne težave sam s sabo.
Kako naj se obnašam, da ga bom prepričala, da bo vse v redu, ko bo prišel?? Kako naj mu dopovem, da sem js samo človek, tako kot on? Verjemite, da sem že poskušala vse mogoče in se ni obneslo..
Kaj še lahko storim?