z punco sm skupaj že dve leti. po enem letu sva se preselila k njej domov. moram reči da sprva mi je bilo kr v redu, potem se pa nisem več počutil dobro. ne vem, še vedno mislim da starši in otroci ne bi smeli skupaj živeti. ne rečem da so napačni, ampak rad bi imeu nekaj svojega z njo oz da sva na svojem. stvar je pa v tem da sem js iz velenja, ona pa iz mengša. sprva sma se dobivala samo za vikende, potem sma se preselila skupaj. jaz se še vedno vozim vsak dan v službo iz mengša v velenje. ona itak hodi še v šolo in namerava zamenjati službo, jaz sem pa šolo že končal in imam službo v kateri imam idealne pogoje za napredovanje. na začetku zveze je bila strast, ogromna, ampak še vedno nisem biu prepričan a je ona punca s katero bi lahko bil do konca svojega življenja. na sredini najine zveze se je pa nekaj premaknilo v meni in res sem jo začel imeti rad. prav lepo sma se imela. pol, ko sem se pa preselil k njej, sma pa bila vse bol utrujena in vse manj sma se posvečala sama sebi, najini zvezi. nikamor nisma hodila, ker se obema ni dalo, vse manj in manj sva bila intimna. mene so začele privlačiti druge ženske, ampak samo zaradi tiste strasti, ki jo tako pogrešam. stvari so se zelo hitro odvijale (npr. selitev). postala sma res prelena in stvari opravljala rutinsko. ona me ima še vedno rada ampak js več nisem siguren, da jo še imam. imam polno nekih strahov v glavi (kaj če ona ni prava, kaj če zafuram lajf z njo, rad bi še malo žural - pa čeprav bom že star 30 let) skos me neki muči, kot da bom zamudil nekaj velikega, če se bom zavezal eni ženski. moram tudi reči, da sam tudi nisem bil princ na belem konju. brezveze sem delal iz muhe slona, se kregal z njo in jo res včasih ranil (duševno). ampak po tem mi je bilo tako žal za vse kar sem ji storil, da sem se skoraj pojedel od krivde. včasih mi je tako prisrčna in lepa, da se je ne morem nagledat, vedno mi diši njen vonj, zelo rad zaspim z njo in se stisnem k njej, zelo me zna spodbujati, vedno mi stoji ob strani, zelo me zna potolažiti, zelo lepo postavo ima, všeč so mi njene roke, zna me nasmejati, zelo je razumevajoča.
res pomagajte mi. kaj se z mano dogaja? a me je strah da bom naredil konec zanimivemu življenju, če bom ostal v zvezi? včasih sem užival v samskem stanu, dolgo sem biu sam. sedaj sem spet sam in obdajajo me močni dvomi, če sem ravnal pravilno, da sem šel narazen z to punco. ne gre mi iz glave, muči me ker sem jo prizadel. bojim se da ne bom nikoli več spoznal take čudovite osebe. kaj naj storim? kaj še naj naredim? rad bi da bi mi uspelo v zvezi, po drugi strani me pa obdajajo dvomi. kaj naj naredim, ker sebi ne znam več pomagati. jezen sem nase ker sem tako zmeden, ne vem več kaj naj nardim. svetujte mi. zelo sem potreben vaše pomoči, ker v meni divljajo viharji.
hvala vam.