No jaz pa sem nekako OnlyMe-jev mož, v metaforičnem smislu seveda, imel sem podobne težave z ženo, kot jih ima danes OnlyMe-jev partner. Menim, da bo debata kar zanimiva, ker bova tako lahko vzporedila in analizirala nasprotne zorne kote: moške in ženske. Zadeve bom seveda poenostavil, malo zato ker sem moški (in zato paktičen) malo zato, ker bi če-ne trajalo predolgo.
Z nekdanjo partnerko sva bila poročena 18 let. Imava otroka, hišo, 3 avte, brez finančnih problemov, jemala sva si čas drug za drugega. Tri leta pred ločitvijo je žena postala čudna, odsotna, nezaiteresirana za družino. Nudil sem ji vse kar je želela, a ji je njeno razlišljanje sililo v drugo smer.....Imela je drugega partnerja-ljubimca, 5 let mlajšega od nje. 2 leti sem čakal in ji dajal priložnost, da pozabiva vse....zamanj...danes vidim, da sta ti dve leti bili preveč, ločitev bi moral zahtevat prvi dan, ko sem kaj posumil. Njena aferica je trajala kako leto, potem sta z ljubimcem šla na razen, po njenih beseda sodeč, je samoa hotela nekaj več, on pa se ni hotel vezati s "staro babo", danes je sama, ločena, hodi v Indijo in išče njen "či" al kaj jaz vem kaj....in telefonari kako ji je žal, in da bi najraje vse pozabila.
V zvezi me zanima vajin pogled. Zakaj se ženska, ki ima vse kar želi (tudi moža, ki jo ljubi in ji posveča čas in pozornost) odloči pustiti družino in otroka, za se podat v "bodočnost" s 5 let mlajšim mulcem (30 let). Kaj ste ženske res tako najivne? Kaj res ne veste kaj želite, v čem ste srečne? Kaj res želite vedno več (kot pravi Jamski človek) in ne veste kje so meje? Kaj sploh veste kaj želite v življenju al vam je dovolj, da zasledujete mite starih filmov in limonastih nadaljevank? Kaj je res srečna družina iz reklam o pralnih praških zgolj mit in kaj res držijo statistične informacije, da je v Sloveniji 80% parov, ki živi skupaj zgolj zaradi polovičnega plačevanja položnic?
Sprašujem Vas ga. Nevenka, ki imate s tem zagotovo dosti iskušenj....govorite o odločitvi s kom bi morala ženska ustvariti partnerski odnos? Kakšni odločitvi? Še vsako, ki jo boste vprašala, bo rekla, da je zbegana: mož mi nudi varnost in finančna sredsta, ljubimec ljubezen...kakšni odgovori so to? Jaz to razumem kot:...sem z možom zaradi njegove denarnice in z ljubimcem s katerim si želim biti? se motim? Kaj je rešitev, da mož financira vajino romantiko? Kaj res v Sloveniji vse deluje po principu: jaz bi se že skurbala, samo, da nihče ne izve?
Govorite o daljših partnerskih odnosih, da treba ugotoviti bla, bla, bla. Ugotoviti kaj? Kaj ni bolj pošteno enostavno reči parnerju: "oprosti, te ne ljubim več, bom poskusila drugače, dejva rešit zadevo na fer" kot pa splekarit leta in leta za njegovim hrbtom? oz. leta in leta ugotavljat kaj si sploh želimo (kot ugotavlja OnlyMe in kot ji vi svetujete). Cezar je rekel "Acta alea est" se odločil.....in izgubil glavo, a to ni bitno, bitno je da je bil pripravljen stati za svojimi odločitvami (in posledicami).
Govorite o terapiji obeh partnerjev...načeloma enemu od partnerjev ni do terapije in jo podzavestno odklanja (v tem primeru bo to OnlyMe).
Žalosi me, ko to berem, ker vidim, kaj se je vrtelo po glavi moji ženi, osebi ki sem jo neskončno ljubil..... in danes vem da sem naredil prav: Pustil sem ji vse in jo pustil, da gre...sreči naproti....pod pogojem, da se nikoli več ne vrne. Danes vem, da sem naredil prav, ker človeka ne smeš nikoli omejevat in tudi vse psihoterapije najinega odnosa ne bi vrnile v prvotno stanje. Al je danes srečna ali ne, to je spet drugi problem, menim, da ženska ne razume, dokler ni postavljena pred dejstvo, dokler ne proskusi (kot otrok vžigalico) dokler nekaj ne izgubi in začne zaradi nečesa trpeti.
Ali je prav odpuščati? Kdo pa ve....osebno menim, da je izgubljeno zaupanje konec partnerske sreče in da se slednje nikoli ne povrne.
Za zaključek še osebno mnenje: problem partnersta ni v medsebojem razumevanju, temveč v karakterju in okolju v katerem je oseba odraščala, v percepciji partnerstav, ljubezni in družine, katere gabariti so mu bili podani s strani staršev. Se motim? Bolje v ljubezni ljubiti in izgubiti, kot pa nikoli ljubiti