slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
zasvojenost z odnosi • Odvisnosti - zasvojenosti • Psihoterapija forum

zasvojenost z odnosi

Nekemične odvisnosti (od odnosov, spolnosti, pornografije, iger na srečo, interneta ...), alkohol - alkoholizem, droge - mamila, nikotin - kajenje ...

zasvojenost z odnosi

Odgovor OnlyMe pon. 30.avg.2010 20.52

Že dalj časa ugotavljam, da sem zasvojena z odnosi, in sicer z ljubezenskimi odnosi. Ne vem sicer, če je to prava diagnoza, ker se mi dogaja nekaj nenavadnega. Že dalj časa sem poročena. Moj zakon ni slab, z možem se dobro razumeva, nudi mi dovolj opore in varnosti. Dve leti nazaj sem spoznala drugega moškega in se noro zaljubila vanj. Kar precej časa nisem spala, jedla, bila sem čisto odsotna, kar je opazil tudi mož. Razložila sem mu, da imam težave v službi. No, ljubezen ni bila povsem obojestranska, vsaj ne v tolikšni meri, kot bi si jaz želela. Ta drugi moški sicer pravi, da me ima rad, da mu veliko pomenim, vendar ni zaljubljen vame. Vem, da ni primeren za resno zvezo in zaradi tega ne bi pustila moža, z njim pa tudi ne morem prekiniti. Letos pa sem na službeni poti spoznala človeka, ki se je zaljubil vame. Meni je vedno bolj všeč, prija mi njegova pozornost in nežne besede. Ve, da sem poročena in pravi, da je pripravljen čakati, da se odločim. Jaz pa sem popolnoma zmedena in razdvojena, ne, pravzaprav raztrojena... Na eni strani mož z varnostjo, ki mi jo predstavlja, na drugi ljubimec, ki ga imam rada, in zdaj še ta, tretji moški, ki mi buri domišljijo. Globoko v sebi vem, da bi morala ostati z možem in pozabiti na ostalo, pa se bojim praznine v svojem življenju. Saj vem, verjetno mi boste rekli, da je nekaj hudo narobe v odnosu z možem, če čutim tako praznino. Saj je res, nekaj stvari precej pogrešam, a skupaj sva že skoraj 20 let in mislim, da je to po tolikih letih normalno. Z njim imam dva otroka, stara 16 in 12 let in tudi zaradi njiju mi je težko. Preprosto se ne razumem, ne razumem svojih občutkov in te silne želje po tem, da bi me imel nekdo rad, tega prej ni bilo... ali pa sem dala prednost drugim stvarem.
Razmišljala sem že o psihoterapiji, mislim, da jo resnično potrebujem, ker občutim hude tesnobe, ko pomislim na svojo situacijo.
Zanima me, če je imel še kdo podoben problem in kako ste ga reševali... Hvaležna bom za kakršenkoli odgovor in pomoč.
OnlyMe
 
Prispevkov: 14
Član od: ned. 15.avg.2010 18.51

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor Nevenka ned. 5.sep.2010 20.53

Pozdravljena, OnlyMe, me veseli, da si izpostavila problem, ki ga ima verjetno še marsikatera ženska, pa se o njem boji govoriti. V naši kulturi velja vzorec in pravilo, da je treba ljubiti samo eno osebo, vendar marsikdo ugotovi, da lahko ljubi tudi več oseb hkrati. Naš znani psihoterapevt dr. Zoran Milivojević pravi, da "zvestoba ni nekaj, kar bi samo po sebi izviralo iz same ljubezni, zvestoba je dimenzija, ločena od ljubezni, vključuje pa odločanje in odločitev v vseh tistih situacijah, ki pomenijo skušnjavo". In prav lahko se zgodi, da ljubimo eno osebo, zaljubljeni pa smo v drugo. Gre pa seveda za to, da je potrebno sprejeti odločitev, s kom bomo vzpostavili nek partnerski odnos. V dolgoletni partnerski zvezi velikokrat ugotovimo, da smo se spremenili sami in da so se do neke mere zmanjšala tudi čustva do partnerja. Ni več tistih metuljčkov kot na začetku, vedno bolj nas motijo določene stvari na partnerju. Pomembno je, da se tega zavemo čim prej in se začnemo pogovarjati o tem, v dvoje ali s pomočjo strokovnjaka na terapiji. Tako lahko ugotovimo, kaj se pravzaprav dogaja in ali je še upanje za nadaljevanje odnosa. Vsekakor je potrebno trdo delo s strani obeh partnerjev, če želimo, da ohranimo odnos. In če bo odnos bolj kvaliteten in topel, tudi praznine ne bo. Vem, da je težko prekiniti odnos z ljubimcem, ki ga imaš rada in normalno je tudi, da te vleče pozornost sodelavca, ki je zaljubljen vate. Vse te tri osebe ti zagotavljajo, da so tvoje potrebe po varnosti in ljubezni izpolnjene. Problem je v tem, da ti vse to jemlje energijo in verjetno že zdaj opažaš, da kljub vsemu temu nisi zadovoljna. Zato ti svetujem, da si poiščeš pomoč v obliki psihoterapije. Tam boš lahko počasi pogledala na svoje težave z drugega zornega kota in ugotovila, zakaj se ti to dogaja. In sčasoma bo prišla tudi odločitev, ki jo potrebuješ.

Mirno noč in veliko poguma
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor anton pet. 15.okt.2010 23.10

No jaz pa sem nekako OnlyMe-jev mož, v metaforičnem smislu seveda, imel sem podobne težave z ženo, kot jih ima danes OnlyMe-jev partner. Menim, da bo debata kar zanimiva, ker bova tako lahko vzporedila in analizirala nasprotne zorne kote: moške in ženske. Zadeve bom seveda poenostavil, malo zato ker sem moški (in zato paktičen) malo zato, ker bi če-ne trajalo predolgo.
Z nekdanjo partnerko sva bila poročena 18 let. Imava otroka, hišo, 3 avte, brez finančnih problemov, jemala sva si čas drug za drugega. Tri leta pred ločitvijo je žena postala čudna, odsotna, nezaiteresirana za družino. Nudil sem ji vse kar je želela, a ji je njeno razlišljanje sililo v drugo smer.....Imela je drugega partnerja-ljubimca, 5 let mlajšega od nje. 2 leti sem čakal in ji dajal priložnost, da pozabiva vse....zamanj...danes vidim, da sta ti dve leti bili preveč, ločitev bi moral zahtevat prvi dan, ko sem kaj posumil. Njena aferica je trajala kako leto, potem sta z ljubimcem šla na razen, po njenih beseda sodeč, je samoa hotela nekaj več, on pa se ni hotel vezati s "staro babo", danes je sama, ločena, hodi v Indijo in išče njen "či" al kaj jaz vem kaj....in telefonari kako ji je žal, in da bi najraje vse pozabila.
V zvezi me zanima vajin pogled. Zakaj se ženska, ki ima vse kar želi (tudi moža, ki jo ljubi in ji posveča čas in pozornost) odloči pustiti družino in otroka, za se podat v "bodočnost" s 5 let mlajšim mulcem (30 let). Kaj ste ženske res tako najivne? Kaj res ne veste kaj želite, v čem ste srečne? Kaj res želite vedno več (kot pravi Jamski človek) in ne veste kje so meje? Kaj sploh veste kaj želite v življenju al vam je dovolj, da zasledujete mite starih filmov in limonastih nadaljevank? Kaj je res srečna družina iz reklam o pralnih praških zgolj mit in kaj res držijo statistične informacije, da je v Sloveniji 80% parov, ki živi skupaj zgolj zaradi polovičnega plačevanja položnic?
Sprašujem Vas ga. Nevenka, ki imate s tem zagotovo dosti iskušenj....govorite o odločitvi s kom bi morala ženska ustvariti partnerski odnos? Kakšni odločitvi? Še vsako, ki jo boste vprašala, bo rekla, da je zbegana: mož mi nudi varnost in finančna sredsta, ljubimec ljubezen...kakšni odgovori so to? Jaz to razumem kot:...sem z možom zaradi njegove denarnice in z ljubimcem s katerim si želim biti? se motim? Kaj je rešitev, da mož financira vajino romantiko? Kaj res v Sloveniji vse deluje po principu: jaz bi se že skurbala, samo, da nihče ne izve?
Govorite o daljših partnerskih odnosih, da treba ugotoviti bla, bla, bla. Ugotoviti kaj? Kaj ni bolj pošteno enostavno reči parnerju: "oprosti, te ne ljubim več, bom poskusila drugače, dejva rešit zadevo na fer" kot pa splekarit leta in leta za njegovim hrbtom? oz. leta in leta ugotavljat kaj si sploh želimo (kot ugotavlja OnlyMe in kot ji vi svetujete). Cezar je rekel "Acta alea est" se odločil.....in izgubil glavo, a to ni bitno, bitno je da je bil pripravljen stati za svojimi odločitvami (in posledicami).
Govorite o terapiji obeh partnerjev...načeloma enemu od partnerjev ni do terapije in jo podzavestno odklanja (v tem primeru bo to OnlyMe).
Žalosi me, ko to berem, ker vidim, kaj se je vrtelo po glavi moji ženi, osebi ki sem jo neskončno ljubil..... in danes vem da sem naredil prav: Pustil sem ji vse in jo pustil, da gre...sreči naproti....pod pogojem, da se nikoli več ne vrne. Danes vem, da sem naredil prav, ker človeka ne smeš nikoli omejevat in tudi vse psihoterapije najinega odnosa ne bi vrnile v prvotno stanje. Al je danes srečna ali ne, to je spet drugi problem, menim, da ženska ne razume, dokler ni postavljena pred dejstvo, dokler ne proskusi (kot otrok vžigalico) dokler nekaj ne izgubi in začne zaradi nečesa trpeti.
Ali je prav odpuščati? Kdo pa ve....osebno menim, da je izgubljeno zaupanje konec partnerske sreče in da se slednje nikoli ne povrne.
Za zaključek še osebno mnenje: problem partnersta ni v medsebojem razumevanju, temveč v karakterju in okolju v katerem je oseba odraščala, v percepciji partnerstav, ljubezni in družine, katere gabariti so mu bili podani s strani staršev. Se motim? Bolje v ljubezni ljubiti in izgubiti, kot pa nikoli ljubiti :)
anton
 
Prispevkov: 6
Član od: pet. 15.okt.2010 22.09

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor Nevenka sob. 16.okt.2010 16.21

Pozdravljen, Anton, me veseli, da ste se oglasili. Žal mi je, da imate za sabo tako težko izkušnjo. In žal je zelo pogosta, pa ne samo z moške strani, ampak tudi z ženske. Samo razlogi so včasih drugačni.

Zanima vas, kaj pripelje ženske do tega, da se kljub temu, da jih ima partner rad in lepo skrbi za družino, odločijo, da imajo ljubimca. Vzroki so prav gotovo različni. Morda vaša žena ob vprašanju, ali je zadovoljna v zakonu, tega ne bi potrdila. Poglejte, jaz vaše situacije ne poznam od blizu, imam pa izkušnje s klientkami na tem področju. In moje izkušnje kažejo, da so take klientke vedno na nek način nezadovoljne v zakonu ali na splošno zdolgočasene v življenju. Navadno gre za potrebo po spremembi, ki je povezana s povsem navadnim nezadovoljstvom z obstoječim odnosom in željo, da nekaj doživi, kar jo kot posameznico in žensko bolj izpopolnjuje. Večinoma je želja po sremembi partnerja ali reciva kar objekta ljubezni posledica konflikta in zastoja v odnosu dveh ljudi. Torej sta za to vedno potrebna dva. In to je faza, kjer je potreben pogovor med partnerjema in morebitna psihoterapija, pozneje je velikokrat prepozno. Če ženska (velja tudi za moške) v tem času sreča nekoga tretjega, se lahko zgodi, da prevara partnerja. Seveda to tudi v njeno življenje prinese velike čustvene stiske. Strinjam se z vašim mnenjem, da bi bilo fer, da se to odkrito pove partnerju. Vsak ima pravico odditi iz odnosa, vendar naj to stori na fer način. Verjetno je šlo pri OnlyMe in vaši bivši partnerici za to, da ljubimca nista smatrali primernega za resno vezo, ampak samo za zadovoljevanje nekih potreb, ki so v partnerskem odnosu ostale nezadovoljene. Ali pa je bil strah končati prvotno vezo prevelik. V fazi, ko ljubimec že obstaja, je psihoterapija pomembna predvsem za žensko, da razčisti, zakaj se oklepa dveh oseb in to je bilo v mojem odgovoru mišljeno z odločitvijo. Imate pa prav gotovo prav, da ravnanje ženske, ki ostaja v odnosu z možem in hkrati z ljubimcem, ni odgovorno in lahko zelo prizadane partnerja in družino v celoti.

In zelo se strinjam z vašo ugotovitvijo na koncu, da je bolje v ljubezni ljubiti in izgubiti kot pa nikoli ljubiti, saj je ljubezen nekaj najlepšega, kar nam je v življenju dano :) .

Veliko miru in sreče vam želim --<--@
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor anton tor. 19.okt.2010 16.53

Nevenka,

zelo lepo napisano, saj sva nekako na enakih bregovih, a vseeno me poraja vprašanje: Ali je ženska sploh kdaj zadovoljna, ali vedno išče nekaj več? in ali ko začne iskati nekaj več, zakaj jo enostavno ne pustiti oditi svojo pot? Ti dve vprašanji sta seveda pogojeni z novim vprašanjem: Ali jo v primeru, če ta odide a ne najde sreče, jo kot tako vzeti nazaj? Ne morem se otresti mnenja, da gre tu zgolj za egoistično iskanje žvljenja brez problemov, tistega sanjanja princa na belem konju kateri praktično ne obstaja. A je to res ženska filozofija?
Strinjam se, da je človek kompleksna storitev, kateri se tako ali drugače vzpenja po neki hierarhiji motivov in potreb, a kje je vrh? Kaj menite, da res leta privedejo do zavedanja optimuma, če je tako, katero so potem ta leta? Mene me enostavno žalosti, ko prebiram statistike in vidim toliko ločitev, enostavno se mi poraja mnenje, da je današnji človek izgubil vrednote. Tiste vrednote, katere so bile nekdaj pomembne za ustvarjanje družine in prosperacijo potomcev. Vrednote ljubezni, partnersta in medsebojnega razumevanja, katere so ključnega pomena za harmonijo v življenju.
Menim, da smo tukaj Slovenci prvaki, kot je nekdaj nekdo dejal "avstriski hlapci", vsak dan materialno bolj bogati, a čustveno in življensko bolj revni. In po vseh debatah, forumih in razpravah se sprašujem, če ima danes partnersvo sploh smisel, saj se po večini vsa končajo na enak način - v iskanju nekaj več.

Lp
Anton
anton
 
Prispevkov: 6
Član od: pet. 15.okt.2010 22.09

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor Nevenka čet. 21.okt.2010 13.29

Anton, tudi ženske smo lahko v življenju in odnosih zadovoljne, izpolnjene in hvaležne življenju za to, kar imamo. Seveda se sem in tja lahko pojavi praznina, zdolgočasenost in nezadovoljstvo. Tu pa je pomembno, kako blizu smo si s partnerjem in koliko si upamo o tem spregovoriti z njim. To je včasih zelo težko in potrebno je veliko spretnosti pri pogovoru in zrelost obeh, da partner ne vzame povedanega kot očitek njemu, da dela vse narobe in da se ne trudi dovolj. Velikokrat se pravzaprav izkaže, da ima ženska probleme tudi na drugih področjih, morda opravlja delo, ki ji ne predstavlja nobenega izziva več, morda nima prijateljev, s katerimi bi preživljala trenutke, ko se počuti osamljeno. Seveda nekje v sanjah vsi čakamo princa na belem konju in si želimo življenja brez problemov, obenem pa se razumsko zavedamo, da to ni mogoče. Nekateri potem ugotovimo, da imamo v življenju veliko in poiščemo srečo v sebi in poskušamo iz odnosa, ki ga imamo, narediti kar največ..., drugi pa so večni iskalci nečesa več. Čeprav morda potem ugotovijo, da tudi to ni tisto, kar iščejo in se razočarani želijo vrniti nazaj. Glede na to, da pravite, da ste imeli svojo partnerico zelo radi, bi bilo mogoče dobro, da se vsaj pogovorite in ji daste možnost, da razloži svoje videnje vajinega preteklega odnosa in pove, kaj si je želela, kaj je manjkalo, kaj bi lahko spremenila. Pogovarjajta se mirno, če se le da brez očitkov, čeprav vem, da vas zelo boli, kar je naredila, da ste jezni in žalostni. In se potem v miru odločite...
Vsekakor vam želim veliko sreče pri tem... :)
Če pa imate voljo in čas, vas pa vabim tudi, da se pridružite naši terapevtski skupini za razvezane, ki je predvsem namenjena prebolevanju partnerjev, je majhna in zelo prijetna. Tam boste lahko slišali veliko podobnih zgodb in videli, kako se drugi spopadajo s tem. Obenem pa je tam vedno tudi nekaj časa za individualno terapevtsko delo posameznika. Skupina je danes ob 18.00 (lokacijo najdete na teh straneh), naslednje srečanje pa natanko čez 14 dni ob isti uri na isti lokaciji.

Lep sončen dan :)
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor neca čet. 18.nov.2010 15.18

Pozdravljeni.

Jaz sem pa bila (v metaforičnem smislu) nova partnerka Onlyme-jevega moža. Bila, saj sem se po enem letu odločila da grem stran. G. Anton, brez zamere, vendar sem obupala nad nesposobnostjo mojega, da bi pustil preteklost za sabo in njegovim večnim samospraševanjem, kaj je šlo narobe v zakonu. :jao Le zakaj je žena odšla z drugim, kaj je storil narobe, se bo pa mogoče kdaj želela vrniti ipd. Skušala sem ga razumeti, mu stati ob strani, a sem na koncu ugotavljala, da vse bolj idealizira njun zakon in čas, ko sta bila skupaj. Zelo me je motilo, da je še po treh letih odločitve živel v hiši, kjer je živel s svojo ženo, spal v isti postelji... In pričakoval od mene, da se bom preselila k njemu (češ, ker ima tako veliko hišo). ja, kdo pa bi želel živeti v hiši, kjer so povsod sledovi bivše žene. Na njegovo nesrečo me hiša, audi in še kaj niso zanimali. Toliko, da bi preslišala, ko me je pomotoma poklical z imenom žene ali prijatelje spraševal, kako živi bivša brez njega.
Še danes mislim, da je bila odločitev, da grem pametna. Nobena stvar ni večna in ko se nekaj konča, je škoda celo življenje zapraviti s obujanjem spominov. Namesto, da bi živeli naprej in skušali najti srečo z nekom drugim. :)

LP neca
neca
 
Prispevkov: 5
Član od: čet. 18.nov.2010 13.17

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor Nevenka čet. 18.nov.2010 22.29

Pozdravljena, Neca in dobrodošla na forumu. Res me veseli, da si nam napisala tudi svoj pogled, pogled s strani nove partnerke moža, ki se je odločil za novo razmerje po ločitvi od žene. Tvoja izkušnja samo še potrjuje dejstvo, da je potrebno prejšnjo zvezo najprej predelati in vsaj za silo preboleti, drugače imamo zelo malo možnosti za uspeh v novem odnosu. Zelo pogumna si in odločna, da si lahko sprejela odločitev, da odideš iz tega odnosa. S tem si pokazala, da se ceniš. Prav gotovo si zaslužiš boljši odnos in človeka, ki bo pozornost in svojo ljubezen usmeril nate, ne pa na bivšo ženo. To je boleče in ni fer do nove partnerke in tako je praktično nemogoče zgraditi nov lep odnos.

Veliko sreče ti želim --<--@
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor neca pet. 19.nov.2010 11.33

Hvala za spodbudne besede --<--@ .
Je bilo težko oditi, včasih ga še vedno pogrešam. :( A bolje tak, kot tekmovati z idealom. :jao
Čestitke za forum, zelo lepo ste naredili. :sonček:
LP neca
neca
 
Prispevkov: 5
Član od: čet. 18.nov.2010 13.17

Re: zasvojenost z odnosi

Odgovor joinmeinlife sob. 20.nov.2010 17.52

Neca, živ.

Čestitam ti, da si šla lahko iz takega razmerja. Vem, da je treba kar nekaj moči in poguma, da vse pustiš in greš. Tudi če bi vstrajala z njim, vprašanje, če bi kdaj dobila od njega tisto, kar si želela.
Drži se. --<--@
joinmeinlife
 
Prispevkov: 22
Član od: sob. 15.maj.2010 14.52

Naslednja

Vrni se na Odvisnosti - zasvojenosti

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron