Pišem vam, ker se mi dogaja nekaj čudnega. Ves čas sem zelooo utrujena, stoje bi lahko zaspala. Težko se zberem, včasih sploh ne morem slediti pogovoru, kar tresti se začnem, kot da mi bo zdaj zdaj zmanjkalo energije. Včeraj sem začutila, da imam mehke noge, kar gumijaste so postale. Tako sem se ustrašila, da sem komaj prišla do doma. Nič več me ne veseli, že misel na službo mi je grozna. Ne vem, kako bom zdržala cel dan tam.
Začelo se je po nekem obdobju, ko so bili v službi hudi pritiski, grozili so nam, da nas bodo pol odpustili. Strah me je bilo, saj bi si težko privoščila, da ostanem brez službe. To je trajalo več mesecev, takrat sem slabo spala in vse me je skrbelo. Zdaj, ko se je malo umirilo, pa tole. Strah me je, da bom morala na bolniško, potem bo pa vse moje delo padlo na sodelavko, ki je že tako preobremenjena.
Doma me mož ne razume. Imava tri otroke, dva še v vrtcu, eden v šoli. Do zdaj sem skoraj vse delo v zvezi z njimi prevzela jaz, saj je on odsoten do večera. Zjutraj sem jih odpeljala v vrtec in šolo, potem jih šla spet iskat, se igrala z njimi, pa na sprehod, pa kuhanje, pa pospravljanje. Saj ni bilo težko, z veseljem sem delala vse, zdaj pa ne morem več. Kot da mi je vse odveč. Samo še večera se veseli, ko padem v posteljo.
Prejšnji teden sem pisala svoji zdravnici in ji opisala stanje. Ponudila mi je antidepresive, vendar se jih zelo bojim. Kaj, če bom po njih čudna? Mož pravi, da jih ne rabim, da naj malo več migam, poslal me je telovadit. Po njegovem šport reši vse. Jaz pa sem vedno bolj utrujena in ne znam ven iz tega...
Lepo bi prosila za kakšen nasvet ali izkušnjo.