Ponovno odkrijte sebe!

[pika111]

Pozdravljeni,

že celo življenje se borim s strahom pred temo. Ni mi težko zvečer hoditi zunaj, ko je tema. Težava je bolj v stanovanju pred spanjem. Ko sem z nekom, npr. prijateljico ali fantom, je vse ok, normalno zaspim in ni me strah. Pred enim tednom sem se razšla s fantom, s katerim sem bila v dolgoletni zvezi. Razšla sva se lepo, sporazumno in tu ni kakšnih težav. Itak sva se proti koncu že tako odtujila, da je bil razhod preprost in zdaj čutim bolj olajšanje kot kaj drugega.

Strah me je samo tega, kako bom sama zvečer v stanovanju. Trenutno spi pri meni prijateljica, ampak večno tudi ne bo tako. Sploh si ne predstavljam, kako bo, ko bo rekla, da ne more biti več pri meni. Počutim se kot mala punčka in sram me je, da imam takšne strahove.

Lepo prosim za kakršnekoli izkušnje ali nasvete.
Hvala že vnaprej
Pika

[Nevenka]

Pozdravljeni,

strah pred temo je v vašem primeru fobija, ki se je razvila že v otroštvu. S fobijami se ne rodimo, temveč se razvijejo kasneje, lahko tudi zaradi kakšne travmatične izkušnje. Včasih ni nujno, da nas nekaj močno prestraši, temveč je lahko vzrok nejasen. Lahko so vas s temo strašili v otroštvu ali pa ste celo začutili, da tudi vaša mama ni ravno sproščena, ko se stemni.

Kakorkoli vaš strah vas pri običajnem življenju precej ovira, izogibanje temu, da bi zvečer sama zaspala, pa ga ne zmanjšuje, temveč celo povečuje in vzdržuje.

Fobije spadajo med težave, ki se jih da precej dobro pozdraviti, težko pa to naredimo sami. Sami se lahko poskušate načrtno izpostavljati, npr. zaspati ob prižgani lučki, ali pa prijateljica pride samo za krajši čas...

Če je to še vedno pretežko, je dobro poiskati pomoč psihoterapevta. Zelo je pri tem učinkovita tudi medicinska hipnoza, ki jo včasih delamo tudi tako, da terapijo posnamemo in si potem posnetek vrtite tudi doma. S tem se vpliv sugestij in terapije v hipnozi še učvrsti.

Želim vam prijeten večer in vse dobro.
Nevenka

[SpartaMe]

Pozdravljeni,

strah pred temo je v vašem primeru fobija, ki se je razvila že v otroštvu. S fobijami se ne rodimo, temveč se razvijejo kasneje, lahko tudi zaradi kakšne travmatične izkušnje. Včasih ni nujno, da nas nekaj močno prestraši, temveč je lahko vzrok nejasen. Lahko so vas s temo strašili v otroštvu ali pa ste celo začutili, da tudi vaša mama ni ravno sproščena, ko se stemni.

Kakorkoli vaš strah vas pri običajnem življenju precej ovira, izogibanje temu, da bi zvečer sama zaspala, pa ga ne zmanjšuje, temveč celo povečuje in vzdržuje.

Pozdravljeni

Hvala za vaše obširno razlago povezano s temo strahu pred temo. Res je, da se fobije razvijejo zaradi

Fobije spadajo med težave, ki se jih da precej dobro pozdraviti, težko pa to naredimo sami. Sami se lahko poskušate načrtno izpostavljati, npr. zaspati ob prižgani lučki, ali pa prijateljica pride samo za krajši čas...

Če je to še vedno pretežko, je dobro poiskati pomoč psihoterapevta. Zelo je pri tem učinkovita tudi medicinska hipnoza, ki jo včasih delamo tudi tako, da terapijo posnamemo in si potem posnetek vrtite tudi doma. S tem se vpliv sugestij in terapije v hipnozi še učvrsti.

Želim vam prijeten večer in vse dobro.


Nevenka

različnih vzrokov in zelo je pomembno, da se s takšnimi situacijami soočimo, da se jih ne bi še bolj poglabljali.

Zelo dobro predlagate, da se s temo strahu soočamo kar se da načrtno in v čim manjših korakih. Prav tako je dobro, da si poiščemo pomoč pri psihoterapevtu, pri katerem lahko najdemo potrebno terapijo.

Hvala za vaš čas in za obširne informacije.

Lep pozdrav,
JAKA

[Ema22]

Pozdravljeni,

že celo življenje se borim s strahom pred temo. Ni mi težko zvečer hoditi zunaj, ko je tema. Težava je bolj v stanovanju pred spanjem. Ko sem z nekom, npr. prijateljico ali fantom, je vse ok, normalno zaspim in ni me strah. Pred enim tednom sem se razšla s fantom, s katerim sem bila v dolgoletni zvezi. Razšla sva se lepo, sporazumno in tu ni kakšnih težav. Itak sva se proti koncu že tako odtujila, da je bil razhod preprost in zdaj čutim bolj olajšanje kot kaj drugega.

Strah me je samo tega, kako bom sama zvečer v stanovanju. Trenutno spi pri meni prijateljica, ampak večno tudi ne bo tako. Sploh si ne predstavljam, kako bo, ko bo rekla, da ne more biti več pri meni. Počutim se kot mala punčka in sram me je, da imam takšne strahove.
Lepo prosim za kakršnekoli izkušnje ali nasvete.
Hvala že vnaprej
Pika

Hej, ne dovolite, da bi strah v temi vrgel svojo senco na vas. Zapomnite si, da je tema le odsotnost svetlobe, v vas pa sije bleščeča luč, ki lahko premaga vsak strah. Pogumno sprejmite neznano, saj se prav v temi razkrije naša resnična moč. Globoko vdihnite, zaupajte vase in vedite, da nikoli niste sami. Zora bo vedno prišla, osvetlila vašo pot in vas vodila proti svetlejšim obzorjem. Ostanite močni in verjemite v svojo svetlobo. To zmoreš!