slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
najraje sem sam • Fobije - strahovi • Psihoterapija forum

najraje sem sam

Specifične fobije, agorafobija ...

najraje sem sam

Odgovor bob25 čet. 7.apr.2022 16.06

Včasih se sprašujem, kaj je narobe z mano, ker se nočem družit. Najraje sem doma in sam. Imam službo, kjer moram sem in tja nastopit, se izpostavljat. Takrat sem zelo nervozen, daje me panika. nazadnje sem moral vzeti pomirjevalo. Nikoli nisem rad nastopal in nikoli nisem bil rad v družbi. Kot majhen sem bil malo bolj okrogel, namesto po imenu so me klicali "Debeli". Že v šoli sem zaradi tega veliko šprical. Nimam punce in je nikoli nisem imel. Saj mi je kakšna všeč, am pak potem takoj zmrznem, počutim se debilno in se raje umaknem. Ma, res sem luzer, kjerkoli se pojavim. Bojim se ljudi v trgovini, na ulici, v službi vsak dan posebej trpim, ampak tja moram hodit zaradi denarja. Doma sem si naredil stanovanje na podstrešju mojih staršev in tam se počutim ok. Najrajši sem doma na računalniku. Mama in oče me ves čas sprašujeta, kdaj bom predstavil kakšno punco, šlo je že tako daleč, da sta mi jo onadva iskala. Včasih me sprašujeta, če sem gej. Jaz pa bi samo rad, da me vsi pustijo na miru.
Kakšen nasvet?
bob25
 
Prispevkov: 3
Član od: sob. 6.jan.2018 16.59

Re: najraje sem sam

Odgovor Nevenka sob. 9.apr.2022 18.59

Pozdravljen,

zbadanje vrstnikov v otroštvu ali najstništvu je lahko izkušnja, ki na nas vpliva celo življenje. Otroci znajo biti neverjetno zlobni do vseh, ki so v čemerkoli drugačni, majhni, veliki, suhi, bolj močni, tihi... V tem obdobju smo zelo ranljivi in večinoma si samo želimo biti takšni kot drugi, da bi bili sprejeti. Če gre tu kaj narobe, pri sebi sklenemo, da nismo v redu, da smo čudni, nezanimivi, grdi, nerodni... Zato nas postane strah izpostavljanja, saj se nam zdi, da spet tvegamo, da bomo zasmehovani. Začnemo se truditi, da bi bilo vse perfektno, pritiskamo nase, da zmeraj govorimo samo pametne in duhovite stvari, kar pa je seveda nemogoče. Če opazujete ljudi okoli sebe, boste opazili, da so najbolj sproščeni in glasni tisti, ki jih ni strah govoriti neumnosti.

Pri vas gre za izogibanje ljudem in situacijam, ki bi utegnile povzročiti stisko, predvsem strah in sram. Zaradi preteklih izkušenj še vedno slišite glasove v sebi, ki pravijo, da niste ok, pogosto se kritizirate in mislite, da ne morete biti nikomur všeč. Izogibanje je stvar, ki se je hitro navadimo, navadno se stopnjuje in pripelje do precejšnje osamitve. Čeprav se vam zdi, da ste na varnem, pa verjetno s tem niste ravno zadovoljni.

Ne morete se večno skrivati, seveda pa bo izpostavljanje življenjskim situacijam izziv in ne bo šlo čez noč. Res vam svetujem, da začnete delati na sebi v obliki psihoterapije, najprej individualne, potem pa bi bila za vas primerna tudi skupinska terapija, kjer bi v varnem okolju počasi spoznaval, da ste popolnoma normalna oseba z veliko vrednotami in dobrimi lastnostmi.

Vse dobro vam želim
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 689
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Fobije - strahovi

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron