Pozdravljen scorpion
Sem komaj zbrala korajžo, da kaj napišem in sem se odločila da prvo izberem bolj 'pozitivno' temo. Sicer se me mogoče spomniš iz prejšnjega foruma, ampak sem imela drugačen vzdevek. No, niti ni pomembno...
Skratka...Kako lepa 'slikica iz tvojega otroškega spominskega albuma'!
Povej, kaj pa si ob tem čutil, ko je oče pokazal nežnost, ki je drugače pri njem nisi bil navajen?
Tudi jaz imam nekatere take lepe spomine iz otroštva (poleg tistih, ki mi sedaj grenijo življenje). Sedaj se niti ne morem spomnit kakšnega konkretnega primera. Vem pa, da so mi tisti redki trenutki, ko so moji starši si dovolili in pokazali tudi malo tistih pristnih (nežnih, razigranih, pravzaprav, da so si dovolili biti otroci) čustev (ne samo narejenih) bili zame kot balzam za dušo. V bistvu so bili kot hrana za mojo dušo in sem potem ob tistih negativnih stvareh se zatekala v takšne lepe trenutke. Upala in čakala sem, da se ponovno zgodijo. Takrat sem se pač počutila mogoče malo negotovo, ker nisem bila vajena takšnih nežnosti, odprtosti za pogovor, odkritosti s strani staršev.
Uf no led je prebit...
objem, bikica