Ne vem več, kaj se mi dogaja, včasih mislim, da se mi bo zmešalo. Moj mož me uničuje. Danes mi je rekel, da sem debela krava in da me ne misli več gledat doma. Stara sem 45 let in sem se mogoče res v zadnjem času malo zredila. Vse nareidm narobe. Narobe pomivam, za kuhanje pravi, da mu prirpavljam pomije, nič, čist nič ne nardim v redu. Pa se trudim, pospravljam, kuham, skrbim za otroka, on pa se samo valja po kavču in ma ves čas ene pripombe. Saj ni vedno tako, včasih je prijazen in me objame, ampak meni ni več do tega. Potem mi pravi, da zakaj ga ne maram, če imam drugega. Pa ga nimam, res ne. Nisem taka samo mir hočem in enega normalnega moža. Pa saj mi po eni strani nič ne manjka, daje mi denar, če mi ga zmanjka, skrbi za otroka, včasih je ves sladek in mi kaj kupi. Potem pa ima slab dan in sem vse samo človek ne.
Če mu povem, da mi kaj ni prav, znori in me nekam pošlje. Zdaj v tej situaciji s korono je še hujše, saj smo vsi doma. Živčen je zaradi službe, ker ne ve, kaj bo. Nikoli me ne vpraša, kako sem, samo on je važen. Vedno samo on... dost mam, zares, ampak zdaj res ne morem nikamor. Pa se trudim, zares, prijazna sem in ga strežem, že cel lajf je tko. Ne vem, kaj delam narobe, res ne, on pravi, da ničesar ne naredim tko kot je treba. Kaj naj naredim, a je res vse narobe z mano? Jaz ne morem več.