Ponovno odkrijte sebe!

[jasnana]

Sem že malo starejša gospa, od lanskega junija tudi upokojena. Celo življenje sem garala, zdaj, ko bi morala uživati, pa ne morem. Skrbim hkrati za mamo in hčerko. Mama živi s partnerjem, ki ni moj oče, na Štajerskem. Partner je precej mlajši, alkoholik in popolnoma neodgovoren, zdi se mi, da mamo samo izkorišča, ona pa skrbi zanj in se obenem vsak dan pritožuje. Najmanj enkrat na dan me pokliče in jamra, kako se je spet napil, kako je ne upošteva, da ne more več..., naredi pa nič. Od mene pričakuje, da jo kar naprej obiskujem in ji hodim po nakupih, kaj skuham... Jaz pa si mislim, da imam samo eno mamo in vse to že lahko naredim zanjo.
Na drugi strani je hčerka, ki ima dva otroka in partnerja, ki je veliko odsoten, kadar pa je doma, ravno tako pije in se veliko kregata. Kadar le morem ji čuvam otroka, pa kljub temu mi očita, da si vzamem premalo časa zanje.
Jeseni so se mi pojavili panični napadi. Ker imam obenem tudi težave s srcem, se jih zelo bojim, saj vedno mislim, da mi bo odpovedalo srce. Počutim se prestrašeno in nemočno in ne vem, kaj naj, ...ali pa vem, pa ne zmorem.

Prosila bi za kakšno izkušnjo, nasvet, tolažilno besedo, karkoli, za vse bom hvaležna.
Jasna

[Nevenka]

Pozdravljeni, Jasna, na našem forumu.

Pozorno sem prebrala vaše sporočilo in začutila vašo stisko. Verjetno je vaša velika vrednota skrbeti za druge, malo manj pa poskrbeti zase. To vam sedaj jasno kaže vaše telo in vaš živčni sistem, ki se na stisko in razdvojenost odziva s težavami s srcem in paničnimi napadi.

Tukaj pravzaprav nimate izbire, še posebej zato, ker so se začele tudi težave na telesnem nivoju. Treba se bo naučiti poskrbeti zase, predvsem pa se naučiti nekatere stvari tudi odkloniti.

Vem, da imate samo eno mamo, ampak če ona lahko poskrbi za svojega partnerja, bo verjetno tudi zase. Res je verjetno že starejša in bo enkrat verjetno potrebna pomoči, ampak ta trenutek je očitno dovolj vitalna, predvsem pa trmasta, da vztraja ob partnerju, ki je ne spoštuje. Tudi ona očitno ne zna postavljati mej. In ravno tako vaša hčerka.

Še na letalu nam najprej razložijo, da moramo najprej poskrbeti zase, šele nato za otroke in druge, kaj pa šele v življenju. Če boste sami zboleli, res ne boste več mogli nikomur pomagati. Zato je, draga gospa, za vas življenjskega pomena, da se naučite izgovarjati čarobno besedico NE vsakič, ko čutite ob neki zahtevi ali prošnji nelagodje.
Tako mama kot vaša hčerka sta odrasli osebi in se bosta večinoma znašli tudi brez vas. Seveda ne boste prekinili stikov z njima, treba pa jih bo zmanjšati na toliko, kolikor še zmorete brez nelagodja in z dovolj energije.

Glede na to, da imate panične napade, vam verjetno ta trenutek ne ostaja prav veliko energije za karkoli drugega kot za golo preživetje, saj taki napadi lahko človeka precej izmučijo. Res vam toplo priporočam obisk psihoterapije, da se naučite, kako si lahko vzamete dovolj časa tudi zase, za dejavnosti, v katerih uživate, za sproščanje in mirno življenje. To ni tako enostavno, kot se sliši, saj moramo velikokrat sami pri sebi spremeniti kar nekaj vzorcev mišljenja, vedenja in čutenja, da si znamo sami dati dovoljenje za počitek in uživanje in ob tem nimamo slabe vesti. Vsekakor pa se nam v življenju to še kako obrestuje.

Vse dobro vam želim
Nevenka