Rad bi vam predstavil zgodbo, ki bo verjetno precej dolga. Bom se potrudil pisat čimbolj strukturirano in smiselno. Torej ...
Naj povem, da sva se poznala že od prej, vendar je ona bila v vezi in nisva navezovala nekih posebnih stikov, mi je pa bila vedno všeč. Potem se je zgodilo, da je postala samska in čisto po naključju sva si začela pisat preko messengerja. Hitro mi je sama priznala, da ima probleme z zaupanjem in da je zamerljiva oz. se rada muli. Prvi red flag, ki sem ga ignoriral. Pisala sva si precej, ni bilo občutka, da se kateri komu vsiljuje. Hitro sem jo povabil na večerjo in je sprejela. Na večerji je bilo vse ok in ker je bila ura šele 8 zvečer, sem predlagal, da še greva kam. Je rekla, da je ona hotela isto predlagat. Odločitev je padla, da greva v kino. Med pogovorom med kinom sem jo poskusil poljubit. Odmaknila se je in rekla, da na vse skupaj gleda zgolj prijateljsko in me vprašala, če sem jezen. Seveda nisem bil jezen, je pa bilo malce nelagodja. Vseeno sva si pogledala film in se imela fajn. Chatanje sva nadaljevala tudi naprej. Ker nimam problemov z izražanjem čustev sem ji hitro dal vedet, da mi je všeč. Njena reakcija je bila, da name ne gleda tako, ampak si želi, da bi bila prijatelja. Pri sebi sem si mislil, joj ne še ena, ki me je dala v friend zone. Ampak sem sprejel. Kljub njenemu predlogu prijateljstva mi je dajala veliko znakov, katere se je dalo razumeti kot da si želi nekaj več. Tu se je začela moja zmedenost. Naj omenim, da je nekaj meseci pred vsem tem končala 3 letno zvezo s tipom katerega je označila za narcisa. Najino chatanje se je nadaljevalo. Po prvem zmenku sem jo večkrat povabil na druženje (pijačo, aktivnosti ...) katero je sprva sprejela, potem pa zadnji trenutek odpovedala. Vedno je prišlo nekaj vmes, se mi opravičevala in rekla, da to ni v njeni navadi. Sem si mislil ok, zakaj bi sodil nekoga, včasih res pride nekaj vmes. V vsem tem času se je najino chatanje nadaljevalo. Čeprav je bilo v njenem pisanju veliko toplo/hladnega. Ko je bilo en dan veliko toplega, je kot po pravilu bilo naslednji dan veliko hladnega. Jaz sem ji ves čas pisanja izkazoval naklonjenost in tudi ona je sčasoma popuščala in mi naklonjenost vračala. Dala sva si ljubkovalna imena in nasploh je bilo veliko pocukranega pisanja, pisanja za lahko noč in dobro jutro. Potem sem predlagal, da se vidiva zvečer po njeni službi in je sprejela. Res sva se srečala in bilo je veliko objemanja in poljubljanja. Začeli so se pogovori o tem kaj vse bi lahko počela skupaj in plani za vikend. Seveda sem imel močna čustva do nje in sem si želel jo spoznavat za nekaj resnega in jo pogosteje videt. Do zdaj je bilo večinom tako, da je odpisovala, ko je sporočilo prebrala. Potem pa se je začelo veliko ignoriranja. Ji nekaj napišem, prebere, ne odgovori. Ji čez čas spet nekaj napišem, takrat pa odgovori. Skratka nikoli ni popolnoma prekinila komunikacije, čeprav je bilo vmes veliko ignoriranja. Bilo je tako, da sem včasih ji namerno napisal nekaj provokativnega samo, da sem preveril, če se sploh še pogovarja zmano ali popolnoma ignorira. Vsakič je odpisala. Vmes je tudi odpovedala plane za vikend. Ko ji kaj ni odgovarjalo ni varčevala z besedami. Bližal se je njen roj dan in ji napišem, da se morava videt, da ji vsaj darilo dam in mi napiše, da je to manipulacija. Bilo je veliko ostrih besed iz njene strani. Bilo je veliko hoje po "egg shells". Ko sem se dobesedno bal kaj bo odpisala. Ali bo normalen odgovor ali pa bodo spet ostre besede. Meni, ko nekdo nekaj pomeni pazim kakšne besede mu namenim. Bilo je veliko opravičevanja iz moje strani za stvari katere nisem bil kriv, samo zato, da ne bi vse skupaj vodilo v še večji konflikt. Enkrat mi napiše, da je bila po mojem najslabši človek. Iskreno ne vem kdaj bi ji to naj dal vedet, ampak sem se ji vseeno opravičil, če sem jo prizadel. Njen odgovor na to je bil, da mislim, da vse vem in da mislim, da ji vidim v glavo kaj ona čuti in da ni nikoli rekla, da je bila prizadeta zaradi tega. Je res tako narobe, če predvidevaš, da si nekoga prizadel, če ti reče, da si ga imel za najslabšega? Namenila mi je veliko ostrih besed pa kljub temu ni nikoli popolnoma prekinila komunikacije.
Jasno mi je, da ne moreš nekoga prisiliti, da ti vrača čustva. Bolj kot zavrnitev bolijo njene ostre besede. Ima me za nekaj kar vem, da nisem. Upam, da nisem. Še zdaj se ne morem odločiti ali je ona tako zelo zrela in jaz nezrel ali je obratno. Vedno iščem prvo razloge pri sebi in nimam problema se opravičit, pa vendar je veliko mojih reakcij bilo posledica njenega obnašanja. Sploh ignoriranje in muljenje. Zakaj sem vse to napisal? Ker me zanima vse na temo osebne rasti, veliko sem pregledal videov na temo toksičnosti in narcisoidnosti. En znak narcisov je, da se veliko opravičujejo, da zvabijo žrtev nazaj k sebi. In potem se začneš spraševat, sem res to jaz? Se je ona rešila mene ali jaz nje? Sam sem naiven, ker sem še večkrat skušal navezat stik z njo oz. imet normalen vsakdanji pogovor. Vsakič je odpisala, čeprav se je čutilo, da ji težim. Zakaj ni v tem primeru ignorirala? Rad bi slišal vaša mnenja, ker jaz več ne vem ali sem ok ali se moram spremenit.