slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Začaran krog • Anksioznost - tesnoba, anksiozne motnje • Psihoterapija forum

Začaran krog

Stanje živčne napetosti: tesnobnost, trema, napetost, živčnost, strah, zaskrbljenost ...
generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost, posttravmatska stresna motnja (PTSM), obsesivno kompulzivna motnja (OKM) ...

Začaran krog

Odgovor sadk tor. 11.dec.2018 8.13

Lp

Sem novi in po nekaj prebranih temah je tukaj še moja zgodba. Star sem 45 let. Pred dobrimi 8 leti mi je umrl oče za pljučnim rakom. Od takrat naprej imam napade panike, da sem tudi sam bolan. Delam drage preiskave in kot po navadi ni nič razen holesterol raste in kortizol. Vmes sem dobil še 3 otročke. Tesnoba oz. napadi so še občasno kr prisotni. Nekako sem jih poskusil ignorirat. Pred kratkim pa spet šok. 2 meseca nazaj mi je umrla mama za rakom trebušne slinavke – v dobrih 2 mesecih po diagnozi in operaciji. Drugače sem edinec in je bilo bolj kot ne vse na meni. Od obiskov do oskrbe. Neposredno po smrti je še stanje bilo znosno – občasna žalost, osamljenost, nemoč,.. Potem pa se je začelo. Kaj pa če…če…če.. bom-sem tudi jaz bolan. To pa niso več bili napadi katere bi lahko ignoriral-obvladoval. Prešli so v tako hudo motnjo ,da mi je osebno zdravnik predpisal Helex in prepovedal »googlanje«. Nekaj časa je ok potem pa zakašljam (prehlad) in takoj pomislim na najhujše. Nekako pozabim in potem spet. Se med fizičnim delom pretegnem in me boli pod rebri kot tudi rebra. Spet pomislim na najhujše in se spomnim mame. Zaradi vse nervoze dobim drisko in smo spet tam. Zadeva se tako stopnjuje ,da je že zelo moteča in meni in okolici. Vedno sem se imel pod nadzorom. Sedaj pa to nisem več jaz. Dobim mehke noge, potim se, začnem kašljat, vse me boli, dobim driske, simptomov mali milijon – seveda vsi smrtni že jutri. Slabo spim..zbudim se vedno ob isti uri in spet vse narobe. Nobena stvar me ne veseli več, vse mi je odveč, včasih se na cesti zavem in si mislim zakaj ta bus ne bi malo obrnil smer – takrat me strezni da sem sebičen in ,da še imam koga ob sebi in ne bi bilo fer, da se tako konča. Ampak ne traja dolgo, ko se te misli spet vrnejo. Takrat tudi vzamem pomirjevalo in nekako preživim dan. Komaj čakam da grem spat. Zjutraj pa spet isto. Zakašljam in katastrofa. Če blato ni po »pravilih« spet panika in tako sem že do 8 ure popolnoma sprovociran.
Več ne vem kaj naj naredim. Bojim se kakršnihkoli bolečin –sprememb , ker je to nekaj smrtnega. Zdravnik me nekako poskuša umirit, da ni nič groznega ampak sem začel bolj slabo zaupati (pa ne zaradi njega osebno). Pri obeh starših so zdravniki kr nekako tavali kaj je narobe. Stanje prehaja že tako daleč ,da se bojim že preiskav (spet kaj pa če..kaj bom pa pol..).

Kako si naj pomagam? Kako ste vi reševali podobne težave?

Se opravičujem za zmedeno pisanje.

HVALA in lep dan
sadk
 
Prispevkov: 1
Član od: pon. 10.dec.2018 10.34

Re: Začaran krog

Odgovor Nevenka sr. 12.dec.2018 7.37

Pozdravljeni,

krog neprestanih misli o boleznih je res precej naporen, saj nas lahko precej izčrpa, obenem pa izgubljamo tudi voljo do vsega, kar nas je prej veselilo. Navadno gre nekako takole: Pojavi se misel, da je nekaj narobe z nami in naenkrat nas spreleti po telesu naval stresnih hormonov, začutimo velik strah in včasih še kakšen drug telesni simptom (omotico, hitro bitje srca...). Naš um se bori in poskušamo se prepričati, da nam je npr. zdravnik rekel, da smo zdravi. Takoj imamo ugovor, ki se začne z: "Kaj pa če so kaj spregledali... tole je vseeno čudno, tega ne bi smelo biti..." In spet: "Ampak preiskave so bile ok..." In tako se neprestano prepiramo sami s sabo z namenom in željo, da bi se pomirili. Dosežemo pa vedno samo večji nemir in zaskrbljenost.

Od misli na bolezen se je treba oddaljiti, jo ignorirati, si morda izmisliti kakšno posrečeno pesmico (obvezno čim bolj smešno) na njen račun, skratka našemu umu vse skupaj prikazati kot neumno neresnično igrico. Zavedati se morate, da so to samo misli, samo simptom anksioznosti, problem je drugje. Včasih se s temi mislimi in strahovi ukvarjamo, ker se je lažje ukvarjati z njimi (pa naj se to še tako noro sliši), kot z realnimi problemi v realnem življenju.
Verjetno boste opazili, da je teh misli več, kadar ste pred kakšno stresno situacijo v življenju, podobno kot občutek tesnobe se odzivajo na stres.

Misli ne moremo izganjati, lahko pa spreminjamo svoj odziv nanje. Vsekakor pa boste potrebovali pomoč psihoterapije in mogoče tudi za začetek kakšno manjšo podporo zdravil, ne Helexa, ta omogoči samo trenutno olajšanje, pač pa antidepresivov.

Če imate možnost, se naslednji torek oglasite na srečanju naše skupine (Urnik in lokacija pod "aktualno" , tam boste lahko spoznali, kako se drugi spopadajo s podobnimi težavami, midva pa se bova malo več pogovorila, kako najlažje in najhitreje do rešitve.

Miren dan vam želim
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Anksioznost - tesnoba, anksiozne motnje

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron