Ponovno odkrijte sebe!

[newme]

Pozdravljeni,
Stara sem 26 let in se počutim zelo slabo zaradi depresijo in občasne občutke anksioznosti.
Že od otroštvo mam depresijo ,vendar v zadnjih let je še veliko bolj.Zgodile so se velik stvari v teh 5 let ,ki pomojem so velik vplivale na mojo bolezen . Zgubila sem moja mati v 2013. V 2015 sem zgubila mojo najboljšo prijateljico,ki je bla moja srodna duša in mi je velik pomagala z depresijo. Motivirala me je izpolniti svojih cilje, imela je velik razumevanja zame in potolažila me je vsakič kadar nisem se počutila dobro ali močno. Vendar kadar je spoznala fanta ,me je kr pustila kot da nisva nikoli bili projateljice.
V 2015 sem tudi jst spoznala mojega fanta ,še preden je ona.
On je zelo vesel,družaben ,hiperaktiven ,delaven ,komunikativen, toleranten precej ,pozitiven . Je celo nasprotje name ,in me je tudi to privlačilo pri njega. Četudi velikokrat sem se spraševala če sva za skupaj ker sva različna in ker sva imela različna cilj (kam bova živeli ). On je iz drugo državo. Jst sem pa tujka ki se je borila pridobiti svojo pravico o stalno bivanje v Sloveniji ,ker sem se precej adaptirala,in to z lahkoto na mentaliteta ,kultura ,organizacijo in čistoto.Počutila sem da v Sloveniji duhovno rastim.Sem bla prepričana da bom tam ostala in da je to to , k mi da mir in harmonijo v srcu.
Vendar fant ni hotu. Jst sem postajala čim več depresivna,tečna , kregala sva se več in več.
Je od mano pritegnil ,naj bolj slaba jst (ponavadi sem mirna). Počasi so se moje občutke ohladili, jst sem bla več depresivna in zmedena ,ker sem napustila Slovenijo in sem prišla v Italiji živeti z njim. Sem zgubila mojo cilj ,mojo harmonijo. Tukaj ne vidim mojo prihodnost . Je zame preveč haotično, ni čistoča in ni organiziranosti .Nočem mojih otrok imeti tukaj .
V tem 3 leti skupaj ,sem hotla velikokrat iti narazen . Na začetek ker sem vedla da se bom tako počutila ,če napustim Slovenijo, in zdej ker mojih občutk niso iste kot prej . In včasih nisem prepričana če ga imam samo rada ali je to ljubezen .
Po novem letu sem šla v mojo državo da mal premislim o najino zvezo ,in sem se skoraj odločila it narazen. Sem začela hoditi tudi na psihologu ,in začela jemljati vitamine (mg in vit b6) in bilnih preparate (melisa,pasiflora,menta...).Vmes sem se začela počutit boljš od tega ,in nekaj v mano mi je govorilo da maj poskusim še enkrat.
Od takrat sem precej umirjena ,ne kregava se več ,imam več energijo in voljo delati stvari (ki prej nisem imela nikoli). Vbistvo znam si izpolniti dan z stvarmi ki me izpolnujejo .Dojela sem da sem bla jezna in tečna precej o malenkosti ,ki je povzročalo depresiji. Začela sem se počutiti tudi dobro z njemu ,sem imela željo ga dotikat i dajat nežnosti . Sem se spraševala kaj je bilo z mano narobe in zakaj sem bla taka z njim ,če je v primerjavi z ostalimi moški kateri sem spoznala,skoraj popoln .Vendar še zmeri ne morem čutit kot prej. Ne morem biti prepričana da je to on ,ki je pravi zame .Ki me izpolnuje ,ki me vodi na pravo pot. Mogoče ker sem /ga preveč primerjam z mojo najboljşo prijateljico.
Počutim se da od kdaj sem tukaj ,ne premikam se v življenju.
Ne vem če je edino težava v mano ,ali tudi v partnerjem ( da ni pravi)
.Z njega sem precej povezana in se ujemava v precej stvari ,tudi se lahko zmeniva o velik stvari k se tiče organiziranost ,čistoča , nasplošn delo . Tudi o ostalimi stvari .
Od kadar sem šla v mojo državo za premislit, on mi je obljubil da bova šli v Sloveniji poskusit. Vendar jst čutim da nimam več moči , in da on ne da mi potrebno motivacijo za uspeti ,ker vem da mu ni všeč Sloveniji. Čutim da najino vezo je imela burni začetek ,in potem ohladitev ,potem spet zboljšanje ,vendar ne veliko ...
Zdej po menstruaciji,se spet počutim depresivno in je čudno da se mi depresija javlja potem in ne prej . Spet se počutim ujeto ,kot da ne živim, kot da nekaj ni prav .
Od drugo stran pa enostavno ga ne moreš kr pustiti ,tak človek kot je on . Ne moreš ga nimati rad. Le nočem ga izgubiti,ker je res vreden in redek .
Ne vem kaj se dogaja zmano, vem le da ne morem živeti z depresijo in te občutke.
Mi lahko prosim kako pomagate , z kakim nasvet ? Mislite da je še kakšen način da bom rešila to zvezo in zboljšala občutke ? Mislite če bova šli spet v Sloveniji,bojo možnosti da se spet počutim dobr ?

Lp

[Nevenka]

Pozdravljeni,

pozorno sem prebrala vaše sporočilo. Pravite, da se zdaj počutite bolje, ampak še vedno ne veste, če je partner pravi za vas. Kam tako hitite? Težko vam odgovorim na vprašanje, ali boste rešili zvezo, ali se boste dobro počutili v Sloveniji.
Poskusite se umiriti v zvezi s tem. Saj se ni treba odločiti danes, kajne? Bodite z njim, pa boste videli, kam vas bo to pripeljalo, mogoče se bosta imela lepo in bodo občutki spet pravi, mogoče ne.

Seveda ni zdaj čas, da v teh dvomih načrtujete družino z njim. Dajta si čas in vso pozornost, ki jo potrebujeta. Vaš partner ni tisti, ki vas bo reševal in bo vaš motivator, in tudi ni vaša prijateljica. Za svoje počutje smo odgovorni sami in nihče nas ne more kar naprej dvigovati. Zato vam svetujem, da še naprej hodite k psihologinji in delajte na sebi, z odločitvami pa še malo počakajte.

Pravite, da se počutite spet ujeto, kot da ne živite. Kaj pa potrebujete, da bi živeli? Depresija ima precej velik vpliv na odnos, saj si takrat, ko se počutimo slabo, ne želimo bližine in dotikov, ampak to ne pomeni, da partnerja nimamo radi, to je samo znak te motnje. Zato je najprej potrebno zdraviti depresijo, mogoče tudi s pomočjo zdravil, predvsem pa z intenzivnim delom na sebi. Znak te motnje je namreč tudi to, da se nam naenkrat zazdi, da partnerja sploh nimamo dovolj radi in da ga ne čutimo tako kot prej, kar pa v bistvu ni realno.

Vse dobro vam želim
Nevenka

[newme]

Hitim, ker sem stara 26 let . Prihajam pa iz drzavo kjer bi mogla zdej biti poročena. Sama nisem oseba ki se želi omejevati. Vendar če pride do tega da greva narazen,bi se mogla vrniti v mojo državo,kjer moški tko razmišljajo.

Ja seveda ,za poroka in otroci že nekaj časa ne premislujemo.
Kaj pa bi mogla pričakovati od njega ,če ne motivacijo? Ne vem zakaj ,sem mislila da je to ta prava karakteristika pravega partnerja poleg ostali,kadar te na kakšen način spodbuja imeti svoje cilje. Pomojem če bi hotu ostati zmano v Sloveniji ,mojih občutk ne bi bli taki kot so.
To k sem dosegla biti 6 let ,urejanje papirje ,in le ostale 4 let ki bi mogla biti tam ,da bi lahk po 10 let vzela stalno bivanje. Toliko sem se borila za tem ,četudi sem bla v depresijo.

Zdej se počutim ujeto in ko da ne živim ,ker vbistvo nimam cilje in nočem najdit službo tukaj ...ne vidim prihodnosti,niti sedajnosti.Strah me je iti vn sama (ker majo prometne ceste), vbistvo ne morem funkcionirati .. In nočem se soočat z tem strahom,ker nočem biti tukaj .
V Sloveniji pa sem čutila harmonijo,in sem premagala vse strahove zarad tega ker mi je blo lepo.

Sem malo razočarana od partnerja,ker ni mogu dojet koliko pomeni zame biti tam in ni verjel da mi res ni lepo tukaj in da se ne bom adaptirala. Je škoda če se situacijo ne popravi,samo zaradi tega ker ni hotu on me razumeti in je bil uporen pri svojih odločitve.

Šele zdej pred nekaj dni mi je govoril (po 3 letih),da je razumel da jst ne morem kontrolirati svojo depresijo (ker je razlog hormonalni ),in je razumel kadar sem govorila zakaj včasih se je zgodilo da ne morem nekaj delati če sem depresivna.

Edina možnost da vidim kako se bom počutila ,je da greva v Sloveniji pomoje. Četudi bo težko najdit stalno službo zame ,ker nisem eu državljanin.

Lp