Pozdravljeni,
seveda je razlog stalna zaskrbljenost, mravljinčenje vsepovsod je zelo pogost znak anksioznosti, omotica in občutek, da nas zanaša pri hoji oz. vleče v eno ali drugo smer, da se tla dvigujejo oz. niso ravna, pa še cel kup drugih občutkov, pa je še bolj tipično, saj si človek, ki je prestrašen, nadvse želi obdržat kontrolo, omotica pa je ravno to, česar se najbolj boji - izguba kontrole.
Ne skrbite, ne gre za ms, gre za mešanico stranskih učinkov zdravil in osnovnih težav z anksioznostjo. Tudi, če bi bilo mravljinčenje že prej, je to še vedno eden od znakov anksioznosti. Nikar ne raziskujte znakov po internetu, ker boste "dobili" vse, kar boste prebrali. Ko se enkrat človek začne opazovati, se ti znaki vedno povečajo in vedno več jih je.
Ti problemi pa imajo še eno "luštno" lastnost, namreč selijo se. Ko se enkrat nehamo bati, da imamo ms, nas "uščipne" nekaj drugega, pa začnemo fantazirati o raku, infarktu, skratka vedno so neke strašne smrtonosne bolezni, nikoli ni npr. nategnjena mišica ali prehlad
Tako da bo verjetno enkrat potrebno delo na sebi, samo antidepresivi navadno ne pomagajo. Dokler se človek boji, simptomi pač so, ko pa se z njimi sprijaznimo, začnejo počasi, ampak res počasi izginevati. Telo vedno reagira z zamikom. Ko je razumu že vse jasno, simptomi še vedno malo brcajo, in s tem je treba računati. Gre torej za to, da se kljub nevemkakšnim čudnim dogajanjem v našem telesu imamo fajn in poskušamo čim bolj zanimivo živeti. Potem pa kar naenkrat ugotovimo, da dogajanja ni več...
Vse bo dobro, ne skrbite
Nevenka