Pozdravljeni,
se opravičujem, če sem zgrešila forum, skupino, ta se mi je zdela še najprimernejša.
Pišem vam, ker se ne morem z nikomer pogovoriti o svoji težavi, ki me pesti nekaj dni, vseeno pa bi rada to nekomu zaupala, ker vem, da je potem laže.
V preteklosti sem slišala kakšno zbadljivko na svoj račun, nobena me pa ni tako prizadela kot večletno zafrkavanje nekega sošolca. Sicer je od tega že skoraj 10 let, pa vendar me neprijetnosti v povezavi s tem spremljajo še danes. V osnovni šoli sem od njega slišala nemalo oponašanj, videla posnemanje svojih gest in posmehovanje, dobivala kakšne pridevnike in izpeljanke itn., ostalega se ne morem, niti ne želim spominjati. Ne vem, zakaj sem si to zaslužila, nikoli o njem nisem mislila ali govorila česa slabega, kaj šele, da bi mu kaj storila. Po nekaj letih pa ga ponovno srečam, ostane grenak priokus in njegov značilni nasmešek. Pred nekaj dnevi pa si spet zaslužim posmehljivo smejanje, prav tako kot takrat. Po toliko letih, ko sem mislila, da je tega konec. Človeku sem bila pripravljena odpustiti, pozabiti na to. Ko si misliš, da smo odrasli in da je takrat bilo le nekakšno otroško nepremišljeno ravnanje. Po tem dogodku pa ne vem več ... Ne vem, kaj naj si mislim. O sebi. Že prej sem dostikrat pomislila, da moje življenje ni vredno ničesar, zdaj pa ... Že nekaj dni se počutim slabo, sploh ko pomislim na ta pripetljaj ... Začnem se tresti, jokati, spreletavajo me misli o smrti, o (ne)vrednosti mojega življenja, ne morem se zbrati pri učenju, nalogah, in ne spati. Ne vem, kaj naj, če ga spet srečam ...
Oprostite za zmedeno pisanje ...
Pozdrav