Ponovno odkrijte sebe!

[zdenka35]

Pozdravljeni,

že nekaj mesecev opažam, da se moj partner odmika od mene, ne ljubi se mu več pogovarjati, zapira se v svoj delovni kabinet, večino časa preživi pred računalnikom ali televizijo. Ne ljubi se mu z mano ven, do ničesar, kar predlagam, mu ni. Zvečer odhaja spat pred mano, češ da je utrujen. Če se potrudim in grem spat skupaj z njim, se obrne na drugo stran in zaspi. Kadar ga objamem, se mi zdi, kot da mu ni prav, kar nekako otrdi. Ves čas se mi zdi slabe volje, potrt.
Poskusila sem se pogovoriti, pa se je kar odmaknil, češ, da je utrujen in da se bova pogovarjala kdaj drugič.
Zjutraj bi kar spal, ob vikendih ga skoraj ne morem spraviti iz postelje. Večkrat mi reče, da ima vsega dosti, da ne more več, da je vse brez veze, življenje, služba, vse...

Skrbi me zanj in tudi za najin odnos. Sprašujem se, kaj se dogaja, krivim sebe, pa spet njega, pa službo... Zbujam se sredi noči in premišljujem. Je možno, da se tako kaže depresija? Včasih pomislim, da me vara in da sem mu odveč, ko pa vidim, kako brezvoljen je, se mi zdi, da to najbrž ni res. Vem, da je težko odgovoriti samo na osnovi mojega pisanja, pa vendarle me zanimajo mnenja kogarkoli tukaj s podobnimi izkušnjami. Že vnaprej hvala.

[Nevenka]

Pozdravljeni,

res je težko, kadar čutimo, da ne moremo do partnerja. Čutimo jezo, nemoč obup in se sprašujemo, kaj se dogaja.

Težko je reči, kaj se dogaja z vašim partnerjem. Vsekakor nakazuje znake neke depresije, lahko pa je tudi odziv na nekaj, kar se mu dogaja v življenju. Pravite, da mu ni do pogovora kljub temu pa bo to verjetno edini način, da izveste, za kaj gre in tudi, če mu lahko kakorkoli pomagate. Mogoče bo treba pristopiti bolj odločno in reči, da imate dovolj tega obnašanja, dovolj tišine in njegovega odrivanja in da hočete vedeti, kaj se dogaja. Imate vso pravico do tega. Če boste samo tiho in se nežno ter negujoče odzivali na njegovo zavračanje, se verjetno ne bo nič spremenilo. Pristopite nežno, ampak odločno, povejte, da ne morete več tako živeti in da pričakujete odgovor. Da mu želite pomagati in stati ob strani, ampak morate vedeti, kaj se dogaja.

Verjetno vaš partner potrebuje pomoč, vendar je odrasel človek in nihče ga ne more v to prisiliti. Lahko pa poveste, kako je vam ob tem in lahko tudi postavite mejo. Tudi vi imate svoje potrebe in želje in pravico do tega, da jih uresničite. In če živite z nekom, ki ne želi povedati, kaj mu je, odklanja pomoč, odklanja dotike in kakršenkoli pogovor, se morate vprašati, koliko časa ste še pripravljeni živeti na ta način. Ne mislim s tem, da kar odidete, bi bil pa čas, da se odločno postavite zase.

Vse dobro
Nevenka