slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Sin, njegova jeza in odnos z očetom • Odnosi v družini • Psihoterapija forum

Sin, njegova jeza in odnos z očetom

Zlorabe (psihične, fizične, spolne), izguba bližnjega -
proces žalovanja ...

Sin, njegova jeza in odnos z očetom

Odgovor Slovenka12345 čet. 28.sep.2017 7.12

Pozdravljeni,

Pišem vam, ker bi rada pomagala sinu mojega zdajšnega partnerja. Sin je sedaj star 9,5 let. Pred dvema letoma in pol sta se njegova starša ločila. Ima še sestrico, ki je stara 11,5 let. Po partnerjevih pripovedovanjih sta se prepirala že preden sta se ločila. Mi smo sedaj skupaj 1,5 let. Problem je predvsem v tem, da je fant zelo trmast in zna biti zelo nesramen. Če ga kaj razburi, se močno razjezi in vso jezo, bes zgrne na očeta. Govori da očeta ne mara, da je najslabši oče, da ga več ne želi videti, da naj ga povozi avto, da bo takrat on vesel, brca,.... Ta jeza do njega lahko traja tudi cel dan, da se sploh ne želi pogovarjati z očetom. Moram reči, da meni sicer tako močnih besed ne nameni.
Moram povedati, da je oče zelo skrben do njega, da ga spoštuje ima zelo rad in tudi do zdaj še ga nisem slišala, da bi mu izrekel, kdaj nespoštljivo besedo. Včasih je mogoče samo premalo discipliniran.

Se pa s fantom, kar veliko s partnerjem pogovarjamo, ko se umiri in ko je pripravljen. Povedal je, da mu mama reče da je debil, da je smotan, da je kreten, da je najslabši otrok, pokaže mu tudi sredinca, da se zelo dosti dere na njega. Opazila sem tudi, da če kaj po pomoti razsipa, razbije odreagira v strahu,v joku, steče v sobo in govori da je najbolj smotan, neroden otrok... Z partnerjem ga tolaživa, da ni nič narobe, če ni nalašč to naredil, naj se ne boji... Rekel je tudi, da mu mama ni všeč.
Povedal je tudi, da mu je mama rekla, da tu, kjer živimo mi, da to ni njegov dom, čeprav sta fant in punca en teden pri nas in en teden pri mami.
Povedal je tudi, da mene sploh ne sme omenit, ker mama takoj postane jezna, živčna, da za njegovega očeta govori. da je smotan.
Je pa rekel, da še ima nekaj v srčku ampak ne bo povedal. Sicer je potem rekel, da se je hecal, vendar na način, kot je povedal, vem, da se ni .
Sicer mi je nenavadno, da do mene ni velikokrat nespoštljiv, do očeta pa zna biti kar fejst. Jaz vseeno nisem njegova prava mama in če njegova mama grdo govori o meni in očetu bi vrjetno gojil večjo jezo, zamero do mene, kot do očeta.

Moram pa povedat, da pri nas ne uporabljamo grdih izrazov in ga vedno na to opozarjam, da mi se spuštujemo, cenimo in se ne deremo drug na drugega, da je to zelo neprimerno in da tega ne odobravamo. Da o vsem se lahko pogovarjamo, se poslušamo in si pomagamo.

Verjamem, da je otrok razcepljen, ker jaz mu govorim, da se grdo ne pogovarjamo, da si ne namenjamo nespoštljivih besed, pri mami pa sliši ravno te. Res ne morem vrjeti, da lahko mama tako grdo govori svojemu otroku.

S partnerjem pa tudi opaziva, da je mama veliko bolj skrbna do hčere, da se veliko bolj ukvarja z njo, kot s sinom. Tudi sam je povedal, da je veliko sam doma, ker mama in sestra gresta kam sami. Imam občutek, da je pri mami bolj prepuščen sam sebi, da res ogromno časa presedi pred televizorjem, ker kadarkoli se slišimo gleda tv... Pri fantu se opazi, da čuti ogromo jezo tudi do sestre...

Je pa tudi bivša žena, mojemu partnerju pisala, da je fant zelo nespoštljiv do nje, da ji govori grde besede. Ampak, to se sploh ne čudim, ker je tudi sama takšna do njega...

Fant se mi res smili ,rada ga imam, vem, da ima neko stisko. Zna pa biti zelo prijazen, nam pomaga, uboga, taki naš cartek, vendar se mi smili, ker opažam, da nima pravih vzgojnih prijemov.

Kako mu lahko pomagava, s kakšnimi prijemi, vem da je težko, ker sta dve različni vzgoji.
Vem, da je težko, da bi partner svoji bivši ženi, govoril, kaj dela narobe, ker mislim, da ženska pri 40 letih in to izobražena bi morala malo bolj vedeti, kako nekatere besede vplivajo na osebo. Saj smo tudi mi odrasli, če nas kdo zmerja, žalostni, prizadeti, kaj šele, da ti to govori lastna mama. Saj verjamem, da ga ima rada, vendar žal mu to kaže na neprimeren način. Rekla mu je tudi, da ga sovraži v dno duše...grozno...

Mi pa je partner povedal, da je kričala in uporabljala nespoštljive besede tudi do njega in otroka že takrat, ko so bili še skupaj. Da se je tudi dogajalo, če so želeli početi kaj skupaj, npr: iti skupaj na kolo je rekla, da ona ne bo šla, ker fant ne bo ubogal, da se ne bo lepo vozil in ne misli biti živčna zaradi tega. Raje se je umaknila, kot da bi ga primerno vzgojila, žalostno....

Imate kakšen nasvet, kako mu naj s partnerjem pomagava?

Iskrena hvala za vaš odgovor....
Slovenka12345
 
Prispevkov: 1
Član od: čet. 28.sep.2017 7.04

Re: Sin, njegova jeza in odnos z očetom

Odgovor Nevenka pon. 2.okt.2017 6.42

Pozdravljeni,

po ločitvi velikokrat opazimo, da se začnejo otroci malo drugače obnašati. Nekateri kažejo stisko v obliki prevelike prijaznosti, kar je navadno odraz strahu pred tem, da bi nas izgubili, drugi imajo napade jeze, tretji se spet zaprejo vase. Mogoče sin vašega partnerja izraža jezo na očeta zato, ker misli, da je on kriv za ločitev, ker ga bolj redko vidi, vsaj verjetno bistveno redkeje kot prej. Poleg tega pa verjetno veliko neprijetnih stvari sliši tudi pri mamici. Bivša žena je še vedno prizadeta in ji je težko, ker ima vaš partner vas, zato vse to izraža skozi jezo in verjetno pove tudi precej za fantka težkih stvari o očetu. Žal so tudi to neprijetne posledice ločitve...

Kaj pa lahko naredite v zvezi s tem? Predvsem se s fantkom pogovarjajte, verjetno rabi slišati, da ga imate radi, predvsem naj to sliši od očeta. Naj mu pove, da ga ima rad kljub temu, da je včasih nesramen in poreden, in da ga nikoli ne bo zapustil. Pohvalite ga za lepo vedenje in seveda postavite meje za grdo. Postavljati je treba trdne, a ljubeče meje, npr.: "Ti veš, da takšno obnašanje ni na mestu in tega ne dovolimo. Imamo te radi, ampak želimo, da si prijazen in da se opravičiš, kadar si nesramen. Lahko pa mirno poveš, kaj ti ni všeč." In potem na tem vztrajajte. V

Zelo verjetno, da gre samo za obdobje, ki bo sčasoma minilo. Dobro bi bilo fantka učiti, naj na bolj miren in predvsem ne nesramen način pove, kaj si želi in kaj ga moti. Se pa strinjam, da naloga ni lahka, saj ne morete preprečiti njegovi mamici jeznega izražanja njene prizadetosti in vpliva na otroka. Kljub temu pa se bo verjetno tudi njena jeza počasi umirila, še posebej, ko bo tudi ona spoznala kakšnega novega partnerja.

Želim vam veliko uspeha pri vzgoji in vse dobro
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 516
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Odnosi v družini

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron