Pozdravljeni,
stara sem 35 let. Že več kot leto in pol prijateljujem s fantom, s katerim se sicer poznam že od prej, ampak potem več let nisva imela stikov. Večkrat se slišiva po telefonu, tudi ven sva šla parkrat. Čeprav sem si želela, da bi se "zmenek" končal vsaj s poljubom na lička, se ni zgodilo nič. Se razumeva, precej sva si podobna v razmišljanju, ciljih,... predstavljam si ga kot mojega življenjskega sopotnika, da si z njim ustvarim tudi družino. Vendar pa me muči, ker ne vem, ali on čuti kaj do mene. Najin pogovor vedno traja tudi po uro, dve, vendar nihče od naju ne omeni zame najpomembnejše teme- ljubezni. Bojim se, če mu povem, da se bo oddaljul od mene...lahko pa tudi, da on isto misli za mene in si ne upa iti korak dalje. Enkrat me je vprašal, če imam fanta in sem mu odgovorila, da ne...in potem ni nadaljeval o tej temi. Res ne vem, sploh ga ne morwm razbrati. On nima partnerice, mogoče se tudi on tako kot jaz boji zavrnitve? Kaj pravite vi? Kaj mi svetujete? Kakšen vzpodbuden nasvet bi bil dobrodošel.