Pozdravljeni!
S svojo ženo imava dokaj velik problem in veliko se kregava glede druženja s starimi starši.
Naj na kratko pojasnim situacijo: Moja žena prihaja iz druge kulture (starši prihajajo iz BIH in so tudi druge veroizpovedi). Kar se tiče drugačnosti vse to sprejmem in nimam nikakeršnih predsodkov in tudi z ženo nimava težav glede tega. Velik problem vidim v njeni mami.
Njena mama je zelo verna muslimanka in je bila zelo razočarana, ko je zvedela, da si najin sin ob rojstvu ne bo obrezal kožice kot je to v navadi pri njih. To je bilo tako hudo, da je posiljevala mojo ženo in ji jokala in dajala pridige. V velikih stvareh napada ženo: zakaj nimata otroka muslimanskih imen, zakaj jih ne vzgajamo v duhu vere. Velikokrat tekmuje z drugimi starimi starši (mojimi), češ zakaj smo bili pri njih zakaj ne pri njej. . Vsako jutro prvo pokliče ženo (na dan lahko tudi 10x). Podobnih situacij je bilo res veliko in še bi lahko našteval.
Vse skupaj je prišlo tako daleč, da se zelo slabo počutim kadar smo v njeni družbi. Pri meni je priznam vse skupaj v 9 letih pustilo prevelike posledice in me že vsaka njena majhna napaka vrže iz tira in imava z ženo resen problem sploh zdaj ko imava 2 otroka, ker ona nekako lažje požre te stvari kot jaz, ker je z njo živela celo življenje in je takega obnašanja navajena.
Velikokrat se je partnerka pregovarjala s svojo mamo vendar velikega učinka ni dosegla, ker ona nekako ne razume stvari oziroma se stvari ne spremenijo. Na svojo mamo je zelo navezana in ji vse te stvari oprosti, jaz pa enostavno ne morem preko stvari ki jih je naredila. In imava res hude težave, ker ima žena občutek, da mora izbirati med mano in svojo družino. Jaz pa se tudi slabo počutim v njeni družbi sploh sedaj ko imava otroka.
Upam, da sem vam na kratko predstavil problem.
Zanima me ali obstaja rešitev in kakšna je glede nastale situacije?
Ali moram jaz vse sprejeti in popustiti, da ona taka pač je? Ali obstaja kakšen drugi način?