Pozdravljena,
pozorno sem prebrala vaše sporočilo. Glavobol po operaciji, stiskanje v prsih in hitro bitje srca so smptomi, ki so zelo tipični za začetek anksioznosti. Kadar se jih prestrašimo in začnemo raziskovati, kaj se dogaja, se stopnjujejo in priključijo se jim še kakšni drugi simptomi. Utripanje pod očesom, ščemenje, mravljinčenje in še kaj je navadno v istem paketu psihosomatskih znakov. Zaradi borbe z vsemi simptomi smo seveda neznansko utrujeni in brez volje, včasih se pridruži še depresija.
Antidepresivi seveda niso mogli pomagati, ker ste jih jemali prekratek čas. Polno delovanje teh zdravil se namreč razvije šele po enem do dveh mesecih, prej je vedno slabše kot na začetku, saj se pridružijo še stranski učinki teh, ki so velikokrat neznosni in potem človek ne ve več, kaj je osnovni problem in kaj posledica. Utrujenost, slabši vid, raznorazne bolečine in čudni občutki velikokrat spremljajo antidepresive, vsaj na začetku, navadno se to po nekem času umiri. Ampak pri vas je bil ta čas absolutno prekratek.
Na vašem mestu bi nadaljevala z jemanjem antidepresivov, ampak bi jih jemala resno in redno brez prekinitve. Računajte na to, da bo boljše šele čez kakšne dva meseca, včasih tudi že prej, ampak je treba biti potrpežljiv. Do takrat pa bo kvečjemu slabše in ta čas je pač treba nekako zdržati. Obenem pa bi začela tudi s psihoterapijo. Zdravila simptome sicer začasno ublažijo ali odpravjo, problema pa ne rešijo in velikokrat se potem, ko prenehamo z jemanjem, stvar ponovi. Jemati jih je pa potrebno minimalno šest mesecev ali rajši dlje in če se po tem začnete zelo dobro počutiti, zdravila počasi, ampak res počasi opuščati.
Drugače pa naj vas ne skrbi, glede na vse preiskave, ki ste jih že naredili, je vse to verjetno psihičnega izvora, kar se pogosto zgodi po kakšnih operacijah, velikih spremembah v življenju, ko se v nekem obdobju ustrašimo zase ali za druge. Vse bo v redu, verjemite. Poskuste počasi razmišljati o čem drugem, si poiskati kakšen zabaven konjiček, spoznavati nove ljudi, karkoli, samo da bo bolj zanimivo, kot je opazovanje vašega telesa. In počasi počasi bodo simptomi izginjali. Je pa res, da bo potrebno nekaj časa in veliko ljubeče potrpežljivosti s samo seboj in svojim telesom.
Veliko poguma in miren večer
Nevenka