slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Depresija? • Depresija • Psihoterapija forum

Depresija?

Depresija - depresivna motnja razpoloženja - "depra";
trajnejše stanje potrtosti, žalosti, nemoči, nihanja razpoloženja ...

Depresija?

Odgovor Čudna na čuden način sr. 4.feb.2015 12.48

Spoštovani!

Pred dvema letoma sem pristala na antidepresivih (poporaodna depresija, strah za otroka, grde misli in tako naprej). vse lepo in prav, vse se je pošlihtalo, poleti lani sem nehala z jemanjem tablet. Imela sem kakšen mesec težave s spanjem, potem se je vse lepo uredilo. Sedaj pa sem spet... tam, kjer ne bi smela biti... Otrok je star dve leti in pol, in nedavno je nastala nekakšna pretirana skrb oziroma strah za otroka, da se mu nebi kaj zgodilo (primer: da nebi otrok zbolel, ga kdo ugrabil- v glavnem kar mučno). Tudi to sem nekako premagala, sedaj imam pa kakšen teden spet tesnobo in sem zaradi tega slabe volje. Čutim da mi srce pospešeno bije, roke se mi tresejo (ne močno, toliko da čutim). Imam tudi nekakšno preganjavico, kaj si kdo misli o meni (popolnoma bolana skrb, ki vem da je brezveze ampak se ne morem je rešiti). Tudi misli so tu in tam malo bolj... GROBE (v zvezi z otrokom, kar me zelo žalosti)... Zdaj drug dan jem persen forte. Mislite da bo to dovolj,je to normalno in bo prešlo, imam pač obdobje? Ali mislite da gre spet proti depresiji?
Naj omenim, da se s partnerjem meniva o drugem otroku in nekeko nočem spet pristati na antidepresivih, saj si otroka resnično želim!


Hvala za odgovor!

Čudna na čuden način
Čudna na čuden način
 
Prispevkov: 4
Član od: tor. 2.sep.2014 19.27

Re: Depresija?

Odgovor Nevenka sr. 4.feb.2015 21.23

Pozdravljeni,

pri vas gre bolj za anksioznost in prisilne misli. Antidepresivi sicer pomagajo dokler jih jemljete, ker pa vzroka s tem ne odpravite, se te težave velikokrat ponovijo. Potrebno je ugotoviti, kaj se sploh dogaja in zakaj prihaja do težav. Prisilne misli se velikokrat pojavijo, ko se počutimo nemočni in nekje globoko v sebi jezni. Same po sebi so popolnoma neškodljive, so pa neprijetne in se jih prestrašimo.Strah pred tem, da se bo otroku kaj zgodilo, je lahko spremljevalec ali pa sprožitelj anksioznosti.

Ne poznam vas, zato vam težko svetujem kaj uporabnega, lahko pa vam povem, da so vse to ozdravljive zadeve in da sploh ni nujno, da bo spet prišlo do poporodne depresije. Vsekakor pa bi vam priporočila, da začnete z delom na sebi oz. psihoterapijo, ker vas že sam boj s strahovi in prisilnimi mislimi lahko tako izmuči, da boste ob skrbi za majhnega otroka poleg vsega dela v službi in doma preprosto izgorela, v tem primeru pa bi se lahko spet pojavilo depresivno obdobje.

Želim vam miren večer in veliko poguma --<--@
Nevenka Breznik
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Depresija?

Odgovor Čudna na čuden način čet. 5.feb.2015 13.16

Spoštovana Nevenka, najlepša hvala za hiter odgovor. Torej pravite da gre za anksioznost in prisilne misli... Ampak, te misli, se jih moram kaj bati? (ker včasih so res grde misli in me jih je s strah- v zvezi z otrokom) Ali so samo misli, ki pač pridejo in gredo? Svojega otroka imam zelo rada, ampak misli so včasih res grozne in se jih resnično bojim.. Kako pa naj začnem delati na sebi? No, trudim se biti pozitivna, imeti pozitivne misli, preganjam negativne,... Kako pa naj še bolj se potrudim? Nek strah, se mi zdi, da me vedno premaga... In to me žalosti... Psihiater... Ja, kaj če se čaka dolgo, samoplačniško pa... Saj veste... No, nekako moram priti iz tega ven... Ne razumem nekako zakaj se mi to zdaj pojavlja. Mogoče zato, ker sem pri prvem otroku doživela depresijo in me je je tako groza in strah jo podoživeti? In zdaj ko je govora o še enem otroku, me je (mislim, da tako kot vsako mamo) strah, če bom zmogla in uspela vse, kot sem sedaj z enim... Si dopovedujem ,da bom zmogla, tako kot vse druge ženske, ampak pravim, da včasih mi uspe, samo tekom dveva se mi tesnoba ponovno pojavi in s tem tudi kakša misel...

Hvala,

Čudna na čuden način
Čudna na čuden način
 
Prispevkov: 4
Član od: tor. 2.sep.2014 19.27

Re: Depresija?

Odgovor Nevenka sob. 7.feb.2015 19.16

Pozdravljena, prisilnih misli se ni treba bati, pridejo in grejo, manj ko se jim posvečate in manj kot vas skrbijo, prej grejo. Seveda so grde, zato pa so prisilne, pri tem problemu vedno mislimo na tisto, česar se najbolj bojimo, in ker se jih ustrašimo, vztrajajo.

Delo na sebi je psihoterapija. Ni bil mišljen obisk pri psihiatru. Če ste kje v bližini Ljubljane, se lahko oglasite na naši brezplačni skupini za pomoč pri anksioznosti in depresiji (urnik in lokacija sta objavljena na strani "aktualno"), lahko me pa tudi kontaktirate na mail: nevenka.breznik@siol.net.

Lep vikend vam želim:-)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Depresija?

Odgovor Čudna na čuden način sr. 2.dec.2015 11.32

Pozdravljni! Spet se oglašam pri vas, saj ste mi še vedno pomagali. Od februarja dalje sem pristala spet na zdravilih... na Paroxatu..Ker si oba s partnerjem želia še enega otroka sem pred tednm in pol tablete opustila. Nehala sem postopoma, kakor mi je naročl psihiater. Sedaj v tem tednu in pol, ko jih ne jem več, se mi od petka spet pojavljajo prisilne misli in strah za mojo hči, ki je stara že malo več kot tri leta. Strahi so včasih kar hudi (gre za strah da bi hčeri kdo kaj storil, kaj groznega) potem je spet bolje in tako naprej. Psihiater je rekel, da če želim zanositi, prve tri mesece tablet ne smem jesti, da ne bi bilo kaj narobe z otrokom, potem pa da lahko. In zdaj sama ne vem kaj naj strorim. Ogromno delam na sebi, se mirim, hodim v naravo, se hočem zamotiti... Tudi partnerja imam zelo dobrega, vse mu lahko zaupam in me tolaži in podpira. Ugotovila sem, da sem svoje mladostniško življenje prebila v strahu.. strahu kaj bo danes spet doma, na koga se bo spravil oče (alkoholik), tudi brat mi je umrl pri mojih 14 letih. In zdaj nekako ko tega straha že en čas ni... me je stah za mojo pikico. Da nebi trpela.. Da nebi ji kdo kaj storil, kaj groznega.. Včasih se poskušam z mislijo (to so pravi mini filmi) spoprijeti, si film odvrteti ampak me tako prizadane in poglobi moj strah..
Saj sploh ne vem več kaj sem hotela vprašati, mislim da iščem le neko tolažbo, da zdržim 3 mesece.. Želja po še enem otroku je res velika ampak.. Jezna sem nase da se ne morem spraviti skupaj, da ne morem to predelati, vrči v koš in pustiti za sabo.
Čudna na čuden način
 
Prispevkov: 4
Član od: tor. 2.sep.2014 19.27

Re: Depresija?

Odgovor Nevenka pon. 7.dec.2015 14.32

Pozdravljeni, ponovno vam bom odgovorila podobno. Zdravila tu sicer pomagajo in takrat, ko jih jemljete, je boljše, ko pa prenehate z jemanjem, se simptomi velikokrat ponovijo. Potrebno bo delo na sebi in psihoterapija, sami se kljub temu, da naredimo vse, kar se nam zdi koristno, vrtimo v istem krogu. Verjamem, da iščete tolažbo, ampak ta žal ne bo dovolj. Še manj pa pomaga jeza nase, ker niste pri vsem tem nič krivi. Res vam toplo svetujem, da se odločite za pomoč.
Včasih pač sami ne zmoremo.

Veliko poguma
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Depresija

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron