Ponovno odkrijte sebe!

[lola]

Najprej lep pozdrav, sem čisto nova na tem forumu, ki sem ga zasledila ravno zaradi moje težave. Se opravičujem če se bom malenkost razpisala.

Moja zgodba pa gre nekako takole. Stara sem 29 let. S partnerjem sva skupaj že 13 let in imava 5 let starega otroka. Najina veza ni bila nikoli posuta z rožicami, ker katera pa je konec koncev? Imela sva kar nekaj vzponov in padcev, ampak nama jih je vedno uspelo uspešno rešit. Priznam da je tudi rojstvo otroka marsikaj spremenilo, v večini primerov pozitivno. V najini dolgoletni vezi je tako, da se pač jaz v večini podrejam, on ima glavno besedo ( ne v vsem), verjetno dosti pripomore k temu tudi to, da sem brez službe že 4 leta. Se pravi, da je on edini vir dohodka za našo družinico. Ker vem da trdo dela da lahko preživimo, ne rečem ponavadi nič, imam občutek da tudi nimam pravice. Drugače pa je moj partner moški na mestu, delaven, pošten, dober oče. Včasih edino ne vidi da dosti problemov in živčnosti, ki jih prinese iz službe ali od kod drugod, (verjetno) nehote projecira na mene. Pa izredno ljubosumen je bil vsa leta, proti koncu malo manj.
No zdaj pa da še opišem trenutno " katastrofo". Nevem ali je bila kriva veza,ali mogoče to da sem občasno nezadovoljna in se počutim nezadostno. Začela sem si dopisovati s partnerjem od svoje prijateljice. Nevem kaj me "zgrablo", da sem kaj takega sploh naredila, mogoce ker je bilo nekaj novega, razburljivega, nevem! To pisanje se je vleklo okrog mesec dni....na začetku ni bilo nič resnega, ampak se je čez čas stopnjevalo do te točke da je napisal da me ima rad (celo da me ljubi). Na zacetku nisem komentirala tega, potem pa sem tudi jaz (še zdaj newem zakaj, ker čutila tega nisem) odpisala enako. Ampak, moje življenje nebi bilo moje, če mi nebi nasproti prišla gospa KARMA! pred dnevi je najina "sms avantura", če ji smem tako rečt, prišla na dan! Zvedela je moja prijateljica in moj partner. Zakaj sem prej napisala "katastrofa", tudi moja prijateljica ima otroka, tako da je zaradi te "sms avanture" prišlo do razpada njene družine, in mogoče tudi moje. Tako da imam sedaj na vesti to da sem izgubila prijateljico in ji uničila življenje (njene besede), kaj bo z mojim partnerjem in mojo družino, še nevem. Zdaj pa vas vprašam, kako se spopasti s tako težavo? Nikoli prej nisem počela kaj takšnega, zato sem čisto izgubljena, sploh nevem kaj se bo zgodilo, kaj lahko pričakujem, če bo partner lahko šel preko tega? Naj omenim še edino to...pred leti je tudi moj partner pisal nekemu dekletu (Ki jo poznam) in sem jaz to izvedela. Ga takrat poslušala kaj je imel za povedat (verjela mu itak nisem, ker je vse zanikal) in preprosto šla preko tega, pač zaupanje z moje strani ni blo več 100%.Ko sem mu zdaj to omenila, je seveda rekel da to pa ni isto.
Zdaj se sploh noče pogovarjat o tem, edino kaj mi reče, so opazke kot naprimer, "sprašujem se če sem ti jaz sploh kaj pomenil" in " zdaj pa se ti postavi v mojo kožo, kaj bi ti naredila"
Resno sem čisto obupana,cel dan se borim da bi zadržala solze (za voljo otroka),ponoči skoraj ne spim, sem totalno brez apetita, občutek krivde me razjeda, Za vse mi ja žal koliko imam las na glavi!
Zato pa sem se obrnila na ta forum, da vidim še pogled (mogoče kak nasvet) s strani profesionalca/ke.

Lp lola

[Nevenka]

Pozdravljena, "lola",

igranje z ognjem lahko hitro pripelje do požara, ki ga je težko ali nemogoče pogasiti. Včasih nas neizkušenost, adrenalin in dolgočasje peljeta nekam, kamor po treznem razmisleku ne bi nikoli odšli. Pri vas ne gre čisto za običajno prevaro, saj do telesnega kontakta sploh ni prišlo, se je pa po pogovorih razvila neka topla navezanost. Žal je zadeva zares rušilno delovala na prijateljičin in verjetno tudi vaš odnos, in prizadela še vsaj štiri ljudi poleg vas in prijateljičinega partnerja.

Vprašanje je, kaj zdaj. Tu je težko kaj pametnega svetovati, v bistvu ne poznam ne vas ne vašega partnerja, zato tudi ne morem vedeti, kako se bo odzival na karkoli iz vaše strani. Verjetno potrebuje čas, da vsaj malo preboli. Težava je, ker je že tako ljubosumen, kar pomeni, da nikoli ni imel velikega zaupanja v vas (in verjetno tudi ne v kakšno drugo), zdaj pa se bo to verjeto še poslabšalo.

Na vašem mestu ne bi preveč pritiskala nanj. Mogoče bi mu napisala kakšno lepo sporočilo, v katerem bi razložila, da ga imate resnično radi, da vam je iskreno žal in si iz srca želite ostati z njim. Naj bo napisano mehko in ljubeče. Potem pa preostane čakanje. Bodite preprosto prijazni z njim, odzival se bo včasih tako včasih drugače, lahko tečno, zafrkljivo, odklonilno. Ta trenutek sprejmite to vedenje in se potrudite, da se izognete prepirom. Poskusite živeti kolikor se da normalno naprej in čim manj omenjajte dogodek. Ne bodite nestrpni. Lahko se zgodi, da vam bo očital še leta kasneje in seveda bo tu na preizkušnji tudi vaše potrpljenje in strpnost.

Bi pa na vašem mestu razmišljala tudi v tej smeri, kaj pogrešate pri vašem partnerju ali na splošno v življenju. Mogoče je ta dogodek tudi priložnost, da kaj naredita na vajinem odnosu in se v končni fazi vse skupaj tudi ugodno izide.

Želim vam veliko sreče in mirno noč
Nevenka

[lola]

Gospa Nevenka, zahvaljujem se vam za iskren odgovor.
Tako je kot ste napisali, če se igraš z ognjem, se ta slej kot prej vname in se grozovito opečeš! Zdaj ko sem to sama doživela, vem da tega več nočem nikoli začutit. V najinem odnosu bo res očitno treba nekaj naredit in na tem tudi delat. Ampak kot ste napisali, me čaka obdobje čakanja, strpnosti in potrpljenja. Jaz se bom potrudila z vsakim atomom moči, ki ga premorem. Za voljo njega, otroka in nenazadnje sebe. Vedno sem veljala za zelo pozitivno in optimistično osebo, zato upam, da mi bosta v tej situaciji, ti dve vrlini vsaj malo pomagali.

Iskrena hvala
Lp
Lola