Sem totalno izgubljena in nesrečna v svoji zvezi. Imam partnerja že nekaj časa. Z njim sem bila zelo srečna, vendar sem se mu podredila že od vsega začetka. Naredila sem vse samo,da je bil srečen in da sem mu ustregla. Takrat nisem razmišljala,da to dolgoročno najbrž ne bo šlo. In res je , prišel je čas, ko sem postala zelo nesrečna Ne morem več sprejemati njegove posesivnosti in kontrole. Brska mi po osebnih stvareh, torbica, denarnica, telefon, maili. Občutek imam,da nimam nobene svobode. Zelo dobro manipulira z mano, ter me čustveno izsiljuje. Na splošno sem kar močen karakter, vendar pred njim vedno zmrznem. Počutim se kot otrok, ki od starša posluša pridige. Želel je,da se preselim k njemu in njegovim staršem in takrat je pri meni vse to začelo prihajati na dan. On diktira kako živim, kdaj smem do svojih staršev. Dopoveduje mi,da tisto ni več moj dom, da moj pes ni moj pes, ampak od mojih staršev,da naj sami skrbijo za njega, da je zdaj tukaj moj dom, vendar jaz se stem nočem sprijazniti, ne morem, ne počutim se doma. Naj povem,da so starši zelo dobri do mene, tudi on je, kadar je vse ok, je dober, vse bi naredil zame, se razumeva. Vendar jaz nisem več srečna. Tudi do spolnosti mi ni več. Ko že pride do tega, komaj čakam,da se konča. Občutek imam,da sem ujeta, z njim ne morem več rasti. Res je,da sem stara že 30 let in se včasih bojim,da sem že prestara,da sem ponovno samska, vendar življenja tako in z njim si ne predstavljam. Nimam prijateljev, nimam ničesar več,samo njega. Nimam hobijev, imam samo službo v kateri tudi nisem srečna. Ko sem bila še doma je bilo lažje, ker sem imela čas zase, z mojo družino, psom, zdaj pa se mi zdi,da živim samo za službo in njega. Zelo sem nesrečna in ne vem kaj naj naredim, ne vem kako naj to končam. Vem,da če mu povem,da si želi živeti nazaj domov, bova končala, jaz pa se bojim biti sama, vendar z njim nisem srečna. Kako naj končam ta začarani krog. Kako naj se postavim na svoje noge in nekaj naredim zase in za svojo srečo?
Hvala vam
