Pozdravljena, Amaranth,
zelo lepo si opisala svoj probleme. Tvoji starši, vsaj oče, je bil zelo kritičen, mama je neprestano nekaj očitala, in tako kot so takrat delali oni s tabo, si sedaj delaš sama. Neprestano se kritiziraš in se trudiš, da bi ustrezala drugim. Napake niso dovoljene, pravzaprav gre celo tako daleč, da če narediš neko napako, ki bi slučajno lahko ogrozila druge, skleneš, da nisi vredna, da živiš. Praviš, da čutiš žalost, verjetno tudi veliko praznine. Umikaš se pred ljudmi v samoto in samoobtoževanje. Občutke lajšaš s hrano, nato pa si spet očitaš, in krog se vrti in vrti...
Imaš prav, ni tako enostavno, kot pravi tvoj fant, in potrebuješ pomoč. Če si kje v Ljubljani ali bližini, se oglasi na naši skupini za pomoč pri depresiji in anksioznosti, ki je brezplačna, urnik najdeš na naših spletnih straneh pod "aktualno" . Če pa si kje bolj daleč, ti zelo priporočam, da si poiščeš pomoč v obliki psihoterapije, mislim, da jo kar nujno potrebuješ. Tvoj življenjski prostor se namreč manjša, zaradi vedno bolj pogostih strahov si se začela umikati, in tega si ne smeš dovoliti, te je škoda. Si mlado dekle, ki bi lahko brez vseh teh težav živela na polno, veselo preplesala cele noči in žarela od veselja in življenjske energije.
Zavedati se moraš, da so tvoje težave ozdravljive, zato je potrebno samo čisto majčkeno volje in poguma, da stopiš na pot dela na sebi, ki ti bo poleg ozdravitve prinesla še mnogo spoznanj o sebi, ki ti bodo še kako prav prišle v življenju.
Želim ti veliko poguma in lep večer:-)
Nevenka