Pozdravljeni,
ker zadnje čase čutim veliko stisko, sem se odločila zapisati svoje strahove in upam, da jih boste lahko s kakšnim nasvetom pomirili.
Sem mlada bodoča mamica, ki čez 2 tedna pričakuje svojega prvega otroka. Nosečnost je bila presenečenje, saj otroka nisva načrtovala, poleg tega pa sem imela resne težave in mi je bilo rečeno, da bo z zanositvijo problem. Pa očitno ni bilo tako, saj je uspelo takoj in brez težav. Seveda sta veselja in sreča nepopisna in sem vsak dan hvaležna za ta čudež. Zaradi tega pa je strah toliko večji, saj še po vseh teh mesecih ne dojamem, da sem imela tako srečo in me je bilo celo nosečnost strah, da bo kaj šlo narobe. Vendar je bilo vedno vse v redu. Zadnje tedne, ko se bližam dnevu D, pa je strah še veliko hujši. Strah me je, da bo šlo na koncu kaj narobe, da otročku neha biti srce, da se rodi mrtev in podobni črni scenariji mi gredo po glavi, pa ne vem kako naj jih odpravim? Zavedam se, da je življenje nepredvidljivo, da se tudi take stvari dogajajo in, da ni v moji moči, da karkoli spremenim ali preprečim, zato vem, da je tudi obremenjevanje s tem brezplodno. Pa vendar strah obstaja. Počutim se, da je to moja ena in edina priložnost, da postanem mamica in zato me je tako zelo strah. Kaj naj naredim, da se znebim tega občutka?
Hvala in lep pozdrav.
M.