slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Vprašanje • Depresija • Psihoterapija forum

Vprašanje

Depresija - depresivna motnja razpoloženja - "depra";
trajnejše stanje potrtosti, žalosti, nemoči, nihanja razpoloženja ...

Vprašanje

Odgovor Čudna na čuden način tor. 2.sep.2014 19.35

Pozdravljeni!

Imam vprašanje, ki me muči... Pred slabim mesecem dni sem nehala z jemanjem antidepresivov (jedla sem jih eno leto, nehala postopoma in na svojo željo, ki sem jo izrazila zdravniku). Od takrat naprej imam težave s spanjem, enkrat sem se zbudila s tako tesnobo, da mi je šlo na bruhanje, imam vrtoglavico in sem zelo- ZELO razdražljiva- že najmanjša stvar me spravi v slabo voljo ali me vrže iz tira.
Torej... Vprašanje je, ali to pomeni, da bi še morala jemati antidepresive ali je to pač trenutno in bo prešlo? Sem nehala prehitro?

Najlepša hvala za odgovor,

Čudna na čuden način
Čudna na čuden način
 
Prispevkov: 4
Član od: tor. 2.sep.2014 19.27

Re: Vprašanje

Odgovor Nevenka tor. 2.sep.2014 21.05

Pozdravljeni, ja, verjetno ste res nehali malo prehitro, antidepresive je treba zelooo počasi nehati jemati, mogoče si vzamemo za to dva meseca ali celo več. Če vas zelo muči, bi bilo morda smiselno začasno nadaljevati z zelo majhno količino, morda polovičko ali še manj in po nekem času spet postopno prenehati. Drugače pa bodo postopoma tudi te težave minile, zaenkrat sprejmite, da je pač tako in se ne sekirajte preveč. Manj kot boste analizirali, prej bo bolje:-)

Lep večer:-)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Vprašanje

Odgovor zaskrbljen motorist pet. 21.nov.2014 9.10

Živjo ! Prosim pomagajte mi ker več ne vem kaj mi je.
Naj povem star sem 21 let do sedaj nisem imel posebnih težav razen paničnih napadov in anskioznossti vsake toliko časa vmes sem biu popolnoma zdrav veseu in zadovoljen z živlenjem. Pred približno 2.meseca se je zopet začelo obdobje paničnih napadov zaradi obremenjevanja občutka odmaknjenosti in otesnjenosti me je začel premlevat strah da ko bom enkrat imel družino da jo bom razdru zaradi moje motnje ker v tem obdobju se zelo zaprem v sebe nato je sledila neka praznina nezmožnost veselja in pomankanje volje ...sedaj pa mi dnevnoniha razpoloženje npr ta trenutek sem tesnoben ne znam opisat občutka kot nekakšna žalost potrtost pomešana z zaskrbljenostjo in tesnobo sam se ustrašim da je to znak depresije potem pa se vse to umiri in postanem tako prijetno vznemirjen ne znam opisati kot takrat ko se nečesa veseliš ampak ta vznemirjenost in vzhičenost v meni vzbudita strah ker takrat dobim občutek da se preveč veselim sem preveč vzhičen in nato takoj pomislim na manijo oz.hipomanijo te prijetne občutke dobim brez razloga sedaj sem zelo zaskrbljen ali je to znak razvijajoče bipolarne motnje hvala in želim čisto realen odgovor naj še povem ko občutim tist čuden občutek žalosti lahko imam normalne misli ne slabe sam občutek je grozn.
zaskrbljen motorist
 
Prispevkov: 4
Član od: pet. 21.nov.2014 8.58

Re: Vprašanje

Odgovor Nevenka pet. 21.nov.2014 21.20

Pozdravljen, "zaskrbljen motorist". Kadar imamo težave s paničnimi napadi in anksioznostjo oz. strahom pred strahom, ki je drugo bolj preprosto ime za te težave, je naše telo v stalnem krču in tesnobi, neprestano pripravljeno na beg. V tej tesnobi se zelo hitro odzivamo na vsako našo misel. In če v stalni zaskrbljenosti za naše zdravje preučujemo vse možne motnje in bolezni na spletu, lahko prav hitro začutimo vse simptome motnje, ki se je bojimo. Ti si se pač nekako našel v bipolarni motnji in zdaj ob vsaki spremembi razpoloženja pomisliš na to diagnozo. Normalno je, da postaneš ob stalni zaskrbljenosti potrt in utrujen od vsega tega, posledica je žalost in depresivno razpoloženje, kar pa še ni depresija! Žalost seveda ne traja dolgo, in normalno je, da se potem počutiš bolje, bolj mirno in celo veselo. V bistvu je problem v tem, ker si se ujel v strah pred žalostjo in veseljem. Ves čas si na preži, kdaj se bosta pojavila, in ko jih začutiš, začneš ocenjevati, če morda nista pretirana. Pri bipolarni motnji ob veselju in vzhičenosti ne bi bil zaskrbljen, ampak samo nenormalno vesel, euforičen in z neznansko veliko energije, verjetno ponoči tudi ne bi spal, morda bi pretirano nakupoval, delal megalomanske načrte, skratka, ta motnja se navadno kaže v precej dramatičnem nihanju razpoloženja.
Praviš, da želiš realen odgovor. Glej, to, kar sem ti napisala je moje mnenje glede na tvoje sporočilo. res pa je, da te ne poznam, tako da ti ne morem dati zanesljivega odgovora. Če želiš natančno vedeti, kaj se ti dogaja, moraš pač osebno obiskati psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. Psihoterapija bi bila verjetno za tvoje težave najbolj primerna.

Če imaš možnost, se lahko oglasiš na naši brezplačni terapevtski skupini za pomoč pri anksioznosti in depresiji, pa se bova kaj več pogovorila o tem. Urnik in termine najdeš na naši spletni strani pod "aktualno".

Želim ti miren večer in veliko lepih misli:-)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Vprašanje

Odgovor zaskrbljen motorist tor. 25.nov.2014 11.41

Hvala za odgovor !
Pozabil sem omenit da se včasih navdušim za kakšno stvar si začnem delati načrte in potem čez čas to opustim oz.me ne zanima več tako zelo v srednji šoli sem začel isati knjigo o svojem poklicu ki pa sem jo po enem mesecu prenehal izdelal sem si tudi načrt kako bi lahko zaslužil z svojim poklicom tako da bi odpru sp. Večkrat se premislim naprimer si kupim motor in ko se ga naveličam že iščem novega in potem ko se po dolgem času spet peljem z njim si zopet premislim ampak to lahko brzdam zelo me veseli da veliko nakopujem ampak imam mejo. To je za mene že normalno obdobje odkar pomnem včasih več včasih manj pol pa pride občadno obdobje takšno kot sm omenil upam da mi odpišete in s tem zelo pomagate ali je to lahko znak manije ?
zaskrbljen motorist
 
Prispevkov: 4
Član od: pet. 21.nov.2014 8.58

Re: Vprašanje

Odgovor Nevenka sr. 26.nov.2014 16.21

Pozdravljen,

to, da se za nekatere stvari navdušiš in te potem minejo, je popolnoma normalna človeška lastnost. Zelo redki so taki, ki se navdušijo nad eno stvarjo in se te držijo celo življenje. Človek nekaj poskusi, pa je nekaj časa zavzet, potem ga pa zagrabi kaj drugega, pa tretjega...in tako naprej. V življenju pač preizkušamo različne stvari, hobije, predmete...,nekateri to zelo hitro spremenijo, celo večkrat v enem dnevu, nekateri bolj počasi. Ne gre za nikakršno motnjo ali bolezen, samo za normalno človeško nihanje razpoloženja, željo po spremembi in stalnemu preizkušanju nečesa novega.

Lep dan ti želim :)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Vprašanje

Odgovor zaskrbljen motorist sr. 26.nov.2014 18.52

Najlepša vam hvala za odgovor ;)

samo zanima me še če je normlano da včasih dobim tak občutek praznine grozen občutek v prsih ki me v trenutku spravi v tak obup da bi najraje umru takrat postanem tudi zaspan in mi pade energija nato ko se to omakne dobim spet energijo nazaj in počutim se dobro postanem zgovoren in zadovoljen ta občutek je pa tak kot bi izgubil vso veselje in čustva v trenutku in kot da bi me siliu da bi si kaj naredil in včasih še to še bol ustrašim učasih patako obupam ob tem občutku da mi je vseeno občutka .žalosti in krivde takrat nimam samo ta grozna praznina ali je to normalno in si jo samo jaz tako grozno impretiram da je to hitrokrožna oblika bipolarne motnje najlepša hvala za odgovor ne bom vas več utrujal se opravičujem samo to me še teži ;)

vse lepo vam ki nas podpirate in dajete koristne nasvete hvala:)
zaskrbljen motorist
 
Prispevkov: 4
Član od: pet. 21.nov.2014 8.58

Re: Vprašanje

Odgovor Nevenka sr. 26.nov.2014 21.10

Pozdravljen,

težko je reči, za kaj točno gre, nikakor pa ni podobno bipolarni motnji. Praznino velikokrat čutimo, ko se ne zavedamo, kaj se nam dogaja, včasih je pod to praznino občutek žalosti, jeze, strahu..., pojavlja se v obdobjih, ko ne živimo v pravem pomenu besede, ampak se svojih potreb in želja sploh ne zavedamo. Včasih je posledica neprestanega boja proti strahu in tesnobnim občutkom v telesu. Telo je neprestano zakrčeno, pod stresom in potem včasih ne zmoremo več, postane nam tako rekoč vseeno za vse, utrujeni smo, naveličani in brez volje do česarkoli.

Ne bi bila rada preveč pametna in dajala kakšnih nasvetov samo na osnovi napisanega, te pa še enkrat vabim, da se oglasiš na naši skupini za pomoč pri anksioznosti in depresiji, kjer bova lahko malo bolj zanesljivo ugotovila, kaj se dogaja.

Miren večer ti želim:-)
Nevenka
Uporabniški avatar
Nevenka
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 703
Član od: tor. 13.apr.2010 18.04
Kraj: Ljubljana

Re: Vprašanje

Odgovor zaskrbljen motorist čet. 27.nov.2014 8.41

Vedno sem se bal samomora zato sem velikokrat preverjal ob vsakem neprijetnem občutku ali praznine ali me misel na samomor straši ali sprošča vedno sem zavestno pomislil na samomor da vidim ali mi daje občutek odpora ali ne in ravno mogoče zaradi tega groznega občutka sem pomislil na samomor in ker se misli nisem ustrašil ampak mi je bilo vseeno me zdaj skrbi za nazaj ali je lahko biu napad depresije oz.ali se lahk v takem trenutku izvrši misel ampak takrat me to ni skrbelo in ker sem prebral da pri bipolarni motnji lahko na hitro narediš samomor me je začelo skrbeti. bilo mi je vseeno ali bi si kaj naredil ampak tega si pa nikakor nisem želel.

sj vem da sem tečn sam imam veliko skrbi ;)


hvala.
zaskrbljen motorist
 
Prispevkov: 4
Član od: pet. 21.nov.2014 8.58


Vrni se na Depresija

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 1 gost