Sem 27letna (trenutno) brezposelna oseba in sem nova na forumu. Ja z paničnimi napadi sem se srečala že pred 5 leti, nekje pred 3 leti pa sem prvič obiskala psihiatrinjo, k kateri še vedno hodim ( vsaka 2 meseca, zdi se mi premalo). Zdravil ne jemljem. Danes sem ugotovila, za vsakim napetim trenutkom se pojavijo telesni problemi. Zanima me, če menite da je požiranje sline povezano z anksioznostjo. Vsak dan odkrivam vedno več stvari katerih me je strah. Strah me je bolezni, smrti, npr. da bi se zadušila ali česarkoli da bi trpela. Ne vem več kako se naj znebim tega strahu
. resnično bi rada zaživela. Ugotavljam, da sem se že kot otrok vsega bala (morda je posledica, ker mi je oče umrl ko sem bila še majhna). Vsak večer pred spanjem sem prosila namišljeno prijateljico (neke vrste angel) da bom ponoči dobro spala in se naslednjo jutro sploh zbudila. Tega še nisem nikomur omenila in me kar strese, ko vidim kako sem že kot otrok razmišljala. Simptomi se pojavljajo različni, najhuje pa je to požiranje sline, saj ne vem ali jo težko pogoltnem, ali enostavno ne morem zadihati.Problem je tudi kakšno špikanje po glavi in boleče roke oz težke (ne znam toćno razložit. Sita sem že vseh teh simptomov. Najbolj me pa muči to požiranje in se mi zdi da se mi bo grl zapru in podobno. Vem da je moja edina rešitev , da dobim službo, saj le tako bodo možgani zaposleni, sam kaj do takrat. Včasih res nevem kaj naj. kaj naj z vsemi temi črnimi mislimi, nevem s čim naj se doma zaposlim,saj prej sem študirala in sem imela skrb sedaj pa sem končala. Skrbi me tudi prihodnost, že sedaj se obremenjujem kako bom zdržala nosečnost (partner bi si počasi želel otroka kar je logično) in predvsem kaj lahko gre narobe pri porodu (odgovor raj ne napišem.) STRAH ME JE.
včasih imam občutek kot da me je strah življenja, najbolj pa se bojim da bom kaj zbolela, sploh ker sem skoz tako napeta. Sprostiti se sploh ne more, pri kakšnem globokem dihanju se mi zdi da se še slabše počutim.
Rada bi si dobila malo fizične kondicije, vendar me je strah it samo teč ipd. skratka v meni je veliko strahov,vendar glavni menim da je to, da bi bilo kar naenkrat kar narobe z menoj.
Kaj menite kako naj raziščem tiste vzorce iz otroštva, ki mi še sedaj povzročajo strah. Strah me je da bom pri 30 letih dobesedno živčna razvalina, saj se pri paničnem napadu tako tresem. in še nekaj: ko se že odločim da bom vse skupaj odmisla in pozitivno živela, se mi prav takrat začne kaj dogajati s telesom in potem "zmrznem".
Mi lahko kaj svetuje, kar bi pripomoglo k izboljšanju mojega stanja.
LP
