Lepo pozdravljeni!
Čimbolj na kratko bom opisala kar se mi dogaja. Že nekaj let se borim z anksioznostjo, vendar ne vseskozi. Pojavi se mi za vsakim stresnim dogodkom in vedno so simptomi drugačni in to me bega. Begajo pa me tudi misli. Ali menite da so lahko negativne misli posledice straha? Velikokrat kar iznenada me recimo mal "špikne" v glavi in potem mi naprej pridejo najhujše misli naprej in grozni občutki povezani z zdravjem. imam občutek mehkih nog in občasno šumenje v ušesih ali v glavi, potem občutek bočenja v ušesu ko s prepognem ali nekaj podobnega. Ti občutki mi ne daj normalno živet. Včasih se mi zazdi, da sploh ne vem kaj mi je točno, ne vem ali me res kaj špika ali si že domišljam. Muči me tudi depresija, ker bi si rada malo oblikovala telo in ne zmorem. Ne najdem prave motivacije in ne vem kako se naj vsaj že na sprehod spravim, ne vem ali gre za strah ali za lenobo
Spremljajo pa me tudi negativne misli glede prihodnosti. Trenutno zaključujem študij in si iščem službo. Po eni strani komaj čakam da grem v službo po drugi strani pa me skrbi, da ne bom sposobna delat zaradi različnih simptomov in včasih čudnega počutja ko ga še sama ne znam opisat. ne vem ali je to nejevolja ali sem res taka, da če se že nekaj časa ne počutim slabo ali čudno, je potem to res neki čudnega. Zadnje čase grem težko spat, ker sem pred 14 dnevi doživela dva kar močna panična napada med spanjem in sedaj se pred spanjem prepričam da se bom zjutraj vredu zbudila brez težke noči. če se to res naredi sem pa potem recimo cel dopoldan čudnega počutja in brez volje.
res so se mi zadnje čase dogajale stvari, zaradi katerih sem morala sprejeti težje odločitve. Ali menite, da se za vsemi temi simptomi lahko skrivajo kakšne skrite želje ali so lahko posledice stresa, saj je imel partner pred 14 dnevi malo hujšo nesrečo?
Kaj predlagate, kako naj se lotim vseh teh misli, ki pridejo iznenada, ker ugotavljam, da imam v celem dnevu morda le 20% pozitivnih misli, kadar sem sama in imam čas pa razmišljam le negativno in ugotavljam kaj mi je? Kako naj se znebim straha, in grem sama na sprehod (menim, da ne grem zaradi tega, ker mislim da bom skupi kje padla ali kaj podobnega, prav tako pa se ne upam ukvarjat s športom, ker sem slabe kondicije in mi srce začne zelo hitro biti in sem preveč zadihana pol pa spet panika, kljub temu da vem da z srcem ni nič narobe).
Vem da sem veliko in mogoče malo zapleteno napisala, vendar bi Vas res rada prosila za kak nasvet. Vem da me muči ta ansksioznost, sam po drugi strani pa ne vem ali res nisem sposobna pozitivno živet ali sem tako "lena" da bi se malo potrudila ali mi to res ne dopušča anksioznsot?
Lep dan.