Ponovno odkrijte sebe!

[Katrina]

Pozdravljeni! Moja diagnoza je sindrom pregorevanja in konverzivne motnje. Oboje zdravim dobrih 7 mesecev in me zanima, koliko časa se zdravi posamična diagnoza? Sicer pa so simptomi: kolapsi, izčrpano oz. izžeto telo (ne zaspano ali utrujeno!!), paraliza trupa, rok, nog, skratka celotno telo imam zelo težko pokonci, poleg tega je ob hoji nestabilno, zanaša me in ne čutim moči. Moje gibanje je omejeno in bi res rada izvedela, kdaj je lahko konec teh omejitev? Poleg tega mi v tem času izostaja menstruacija, ali so lahko vzrok za to zdravila in koliko časa se tak izostanek pojmuje kot normalnega? Najlepša hvala za vaš odgovor. Lep pozdrav.

[Nevenka]

Pozdravljena, Katrina, postavili ste vprašanje, na katerega vam bo težko kdo znal natančno odgovoriti. Ne vem, kako zdravite sindrom izgorelosti in konverzivne motnje, omenjali ste samo zdravila in to, da imate omejeno gibanje. Verjetno vam je zdravila predpisal psihiater, ki vas tudi zdravi. In on bo najbrž tudi edini pravi naslov za odgovor na vaše vprašanje. Simptomi, ki jih omenjate, so res zelo neprijetni in vas omejujejo v življenju in delu. 7 mesecev zdravljenja, verjetno z zdravili, je kar dolga doba in izboljšanje bi se v tem času verjetno že moralo pokazati. Vseeno pa ne bi rada pametovala popolnoma brez podatkov (nič niste omenili, katera zdravila jemljete), ravno tako ne o izgubi menstruacije, ki je sicer lahko tudi posledica stresa. Zato vam svetujem, da se s svojim vprašanjem obrnete na svojega zdravnika.

Lep dan vam želim
Nevenka

[Katrina]

Pozdravljena gospa Nevenka,

najlepša hvala za Vaš odgovor. Zdravila, ki jih jemljem so Wellbutrin 150 mg na dan in Eglonyl 50 mg x 2 na dan. Menstruacija mi je začela izostajat en mesec po začetku jemanja teh zdravil, prej je bila redna, res pa da bolj boleča kot običajno.

Bolezen se mi je začela pojavljati lani marca, tako da sem izgubila ravnotežje ob hoji in sama hoja je postala otežkočena, nato pa se je vse skupaj stopnjevalo do kolapsov in dokler nisem začela izgubljati moč v mišicah, npr. nisem mogla več dvigniti rok in občutiti telesa, popolna paraliza telesa, nisem jasno videla stvari, čisto sem obležala, hospitalizirana sem bila pa tudi v enem letu 9x, ker so sumili na nevrološke, revmatološke in druge bolezni. Tako da zdravila jemljem od druge polovice januarja letos, odkar je bila postavljena diagnoza.

Izboljšav je kar nekaj, kolapsov ni več, bolj čisti vid, začenjam bolj čutit telo, še vedno pa je prisotna izmučenost telesa (ne vsak dan isto), občasna popolna izguba moči (2-3 dnevno) ter paraliza telesa sploh zvečer in ob hoji sem še vedno nestabilna in me zanaša. Tako da ne morem iti daleč od hiše in je to res velika ovira.

Zato pa me zanima še mnenje drugega strokovnjaka, kako dolgo uokvirno se lahko vse to skupaj zdravi, da se dokončno pozdravi? Imam informacijo, da se konverzivne motnje pozdravijo prej, v roku nekaj mesecev, medtem ko lahko izgorevanje traja dlje? In po kolikšnem času bi naj bila po Vašem mnenju popolnoma na nogah in s stabilnim ravnotežjem (glede na povedano)?

Najlepša hvala za Vašo pomoč že vnaprej,
lp Katrina

[Nevenka]

Glejte, Katrina, samo na osnovi sporočila vam težko podam kakršnokoli mnenje, ker bi bilo to čisto ugibanje iz moje strani. Glede na to, da jemljete zdravila, je za odgovor v zvezi s stranskimi učinki in časom zdravljenja pristojen vaš zdravnik, psihiater. Psihoterapevti se ukvarjamo s predelovanjem vzorcev mišljenja, vedenja in čustvovanja, z načini komunikacije, z vzroki, zakaj je prišlo do pregorevanja in konverzivnih motenj in z vzpostavljanjem novih načinov mišljenja in čustvovanja, da greste čez to težko obdobje in se vam ne ponovi več. Pri pregorevanju in konverzivnih motnjah je najbolj učinkovita kombinacija zdravil in psihoterapije, vendar se vi zdravite samo z zdravili, jaz vas pa ne poznam. Zato vam na vaša vprašanja ne morem odgovoriti, vas pa razumem, da imate že vsega dovolj in si želite, da se čim prej pozdravite. To vam iz srca želim tudi jaz.

Vse dobro
Nevenka

[Katrina]

Gospa Nevenka, tale bolezen ima res mnogo obrazov in sto in eno bolečino. Sem pa hvaležna za dejstvo, da se to da sploh pozdravit, čeprav je res najbrž odvisno od posamičnega primera, kako dolgo vse skupaj traja. In da se to ne bi več ponovilo, vem, da je potrebno spremenit način in načrt življenja, vsekakor tudi s pomočjo psihoterapije, ne samo zdravil. Delo na sebi me še čaka. Vam se pa prav tako iz srca zahvaljujem za Vaše odgovore in lepe želje. LP Katrina