Živjo...
par stvari se mi dogaja, pa bi rada kak nasvet, kako stvari izboljšat, da bom končno srečna, vsaj malo večkrat kot zdaj. Imam diagnozo depresivnih epizod in mejno čustveno nestabilne osebnosti. Stara sem 28 let, oče 71, mama 55 in sestra 29. Oče me je tepel do 14-ega leta. Kdaj se je začelo, se ne spomnim, ker se ne spomnim skoraj ničesar do nekje 10ega leta. Ugotovila sem, da me ta tepež še vedno preganja, predvsem pa ne podpiram očetovega obnašanja. Je zelo jezljiv, ukazovalen in "pameten". Nepotrebno govoriti, ne maram tega. Mislim, da je vse moje življenje postavljal to, da ima male živali, pred nas, svojo družino. Najboljše se razumeš z njim, če ga samo poslušaš, kimaš, se smehljaš in ubogaš. Mislim, da se tudi zaradi tega tako trmasta in prepričana v svoj prav(težko priznam). Mama me je malo branila, kdaj kaj naredila namesto mene. Oče me je menda tepel, ker sem bila lena (čeprav ne samo zato). Vedno me je bolj bolelo ponižanje in to, da ti lasten oče lahko sploh kaj takega naredi. Nikoli se nisem znala postaviti zase pred ljudmi, ki so notranje močnejši kot jaz in bila sem precej promiskuitetna. Zdaj sem se že malo umirila in živim drugače. Zdravim se in poslušam rasti notranje. Me pa še vedno v mislih preganja nekdanji fant. Tukaj nekaj ni v redu, če sva bila skupaj 1,5 leta in je že skoraj 2 leti kar se je končalo, poleg tega pa zavestno vem, da ni bil v redu zame, on je bil sprožilec te moje danes še trajajoče depresije. Hodim k psihologinji že 2 leti in ona pravi, da sem navajena, da so ljudje slabi do mene in da sem to na nek način iskala, ker sem tega navajena. Rada bi se spremenila, to, da se jezim, da kritiziram, da ne vidim toliko dobrega, kot slabega in da bi lahko šla iz hiše sama, kar mi je zadnji mesec v izziv. Sestra me je tudi pred kratkim zelo razočarala. V moji glavi se vrtim v krogu. Baje da pomaga tehnika zaustavitve misli. Nikoli mi pa ni nihče točno povedal, kako se to izvede.
Prosim za nasvet....LP