Rad bi izrazil hvaležnost.
Najprej sebi za en dogodek iz preteklosti, na kar me je spomnil znanec včeraj.
Ko mi je nosečo dekle pred sedmimi leti prepovedalo kakršnekoli stike in približevanje,
sem, namesto, da bi se smilil sam sebi, se zapil, delal neumnosti, se pritoževal,
našel v sebi moč, da sem meditiral, šel s starši na potovanje v Avstralijo, ne delal probleme tam,
... veliko hodil v naravo potem v Sloveniji, se soočal s sabo, molil.........
In si celo izpolnil dologoletne sanje, da sem se preselil v hribe, živel mesece v šotoru in si postavil leseno
brunarico na star tradicionalen slovenski način, katerega sem opisoval v svoji diplomski nalogi.
Hvala mi, da sem zbral moč, da nisem vrgel puške v koruzo, da nisem spil niti kapljice alkohola, kaj šele zaužil droge,
temveč sem zbral moč v sebi, da sem se zagledal v narvo, da sem več kot 8 ur vsak dan z lokarico, dleto in kladivom obdeloval ogromne 5 in 6 metrske tramove, ter jih sam, lastnoročno nalagal enega na drugega, da je hišica rastla. Hvala mi, da sem imel potrpljenje. Hvala mi, da nisem prav nič težil dekletu in otroku. Hvala mi, da mi je uspelo v rekordnih treh mesecih postaviti hišo, jo izolirati, narediti okna in vrata in imeti celo čas iti na morje dvakrat.
Hvala, da sem bil toliko odprt, da sem lahko ljubil naravo.
Hvala ti, narava, da si mi vračala.
Hvala za tišino, zvezde in dobre ljudi, ki so mi pomagali pri gradnji. Tako sem dobil občutek, da sem na pravi poti, da ne delam nekaj slabega. Hvala zenu, da sem našel uteho v tej obliki meditacije. Hvala gozdu, da sem ure in ure preživel v tvojem objemu, pral spalno vrečo v tvojem potoku. Hvala mi, da sem naredil nekaj dobrega, da sem postavil svoje sanje in jih živel, hvala da sem naredil nekaj, kar lahko sedaj širim. In zaljubil sem se v les, v obdelovanje le tega. Kako božanski so zvoki, če lepo počasi dletiš. Kako božanski so zvoki, če lepo počasi žagaš z ročno žago.
Hvala.
Sedaj pa bi se rad zahvalil še za trenutno situacijo. Trenutno sem sam, v hiši staršev. Obdaja me hlad, kljub vročini. V zmrzovalni skrinji imam hrane na pretek. Začel sem spet rolkati, kar je bil dolga leta meni zelo ljub šport. Po desetih letih prekinitve, sem celo bolj stabilen kot sem bil. Vzamem si več časa, veliko manj me moti mnenje drugih, skejtam za lasten užitek. Četudi niso neki težki triki, osupljivi, skejtam, da se imam lepo. Hvala mi za to moč.
Vlagam nekaj truda v to in hvala mi za to. Hvala, da ne mečem puške v koruzo, kar koli že to pomeni, hahahaha. Uživati sem začel v samem gibanju, v tem, da se koleški vrtijo pod nogami, da gibi gladko tečejo, in predvsem da imam zaupanje v vožnjo. Ko imam zaupanje, mi zelo veliko trikov uspe. Učim se pohvaliti se za uspeh, četudi ni nič posebnega meni in drugim. To se mi zdi zelo pomembno. Druge tudi rad pohvalim, namesto da bi zavidal. Trudim se ne primerjati se, počutiti se nevrednega, ker je nekdo neprimerno boljši. Hvala mi za ta spoznanja.
Hvaležen sem si, da sem našel trenutno delo: da oblikujem eno internetno stran, kar so bile dolgo letne sanje. Hvaležen sem si, da sem našel toliko moči v sebi, da sem si zaupal, da sem se vzpodbujal, ko sem risal idejni predlog pri katerem je bilo še več kandidatov, da sem se prilagodil naročniku, da sem spustil krono z glave in sem se učil iz podobnih internetnih strani zato, da sem spoznal zakaj izgledajo tako lepe, da sem spoznal da so tako lepe zaradi nekega užitka, ki ga je verjetno avtor doživljal, in da sem ta užitek in včasih tudi humor vnesel v svoj idejni predlog. In sem tako zelo navdušil naročnika. Hvaležen sem mu, ker je bil zelo prijazen do mene, ko sva se srečela, in je celo rekel: Lepo mi je, da sva se spoznala. In zdelo se mi je, da resno misli, ni bil samo navržen stavek. Hvala, da lahko delam tako čudovito delo.
Zelo sem hvaležen sebi in ljudem, ki so mi pomagali, še za en dogodek. Imel sem prodajno razstavo lani konec leta. Hvala, da sem se spomnil tako čudovito idejo, da je bila tako zelo uspešna in pohvaljena. Celo tako uspešna, da jo je en moj prijatelj posnemal. Hvala vsem dobrim ljudem, ki so mi takrat stali ob strani, mi bili na voljo. Hvala mi za vse odločitve v življenju, ker so bile očitno dovolj dobre, da sem prišel do takšnih stvari, ki se mi sedaj dogajajo. Hvala mi, premalokrat opazim, kako dobro se mi godi, in kam sem se pripeljal s svojimi odločitvami. Hvala mi, da sem bil na tisti razstavi dovolj prilagodljiv, da sem poslušal želje trga, kupcev, da sem se prilagodil želji gostitelja in da je zaradi tega razstava tudi estetsko zelo uspela. Hvala, hvala, hvala, hvala.
Hvala mi, da mi je tri dni nazaj prvič v življenju uspelo speči zares dobre žemlje.
Hvala mi, da je pri teh letih moje telo še vedno dovolj gibčno, da z lahkoto plavam, da kravljam in plavam celo delfinčka.
Hvala mi, da sem toliko razigran, da še vedno skačem v vodo.
Hvala mi, da se potapljam in nežno norim v vodi, kot kak otrok, hvala mi, da imam toliko poguma, da to počnem. Hvala mi, da imam toliko čuta, da uživam v božanju vode, da sem ves mehek ko plavam, da zaznam božanske sončne žarke, ki pronicajo v vodo in da znam v tem uživati.
Hvala mi, da imam ideje kako se preživeti, kako zaslužiti kakšen evro. Hvala mi, da se sploh trudim, lahko bi poležaval na kavču in obsojal svojo usodo. Namesto tega se trudim vsak dan znova, preživim veliko ur v izvajanju teh idej.
Res, hvala mi. Objem sebi.
In na koncu, hvala mi, da sem našel način, kako se zahvaliti sebi, kako se spoštovati, biti prijazen do sebe, nežen, se znati pobožati, pohvaliti, umiriti, biti svoj najboljši prijatelj, imeti potrpljenje s seboj v težkih trenutkih, se poslušati takrat... HVAAALLLAAAAAAA še bom pisal.
In hvala forumu ter Nevenki, hvala hvala hvala hvala hvala hvala hvala in vsem ki to berete in me s tem spodbujate