slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
Moj čustveni dnevnik • Čustva, čustvena zrelost, čustvena inteligenca • Psihoterapija forum

Moj čustveni dnevnik

Čustva, čutenje, empatija, sočutje, obvladovanje jeze ... čustvena in socialna inteligenca.

Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin ned. 23.jun.2013 21.10

Zdravo, Nevenka mi je dovolila, da na tem forumu pišem čustveni dnevnik.
Lahko prestavite temo kam drugam, če želite....

Zelo bi bil vesel, če v tej temi piše kdorkoli tudi svoje čustveno doživljanje. S tem lažje vidim svoje
težave, in postanem sočuten, razumevajoč za druge, in nisem zabarikadiran samo v svojih težavah.
Prosil pa bi, da moje objave komentirajo samo tisti, ki imajo nekaj sočutja in razumevanja za stvari,
ki jih pišem. Hvala.

Zakaj sem se odločil, da bi pisal čustveni dnevnik javno?
Hm...... Zato, ker že nekaj let pišem doživljanja zase, ampak vidim, da ko nekomu drugemu to povem, povem bolj iskreno, bolj odprto..... včasih sebi lažem, ne da bi vedel......... lažem si v obliki olepševanja......

Dnevnik je samo naslov, pisal bi rad o vsem, kar mi prihaja v čustvenem smislu.... spomini na otroštvo......
Ne mislim pisati vsak dan, in ne vem kako dolgo bom pisal..... Mogoče samo en teden in bom spoznal, da sem se zmotil v svoji želji....... :)
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin ned. 23.jun.2013 21.29

Sovražim svet mojih staršev....... trenutno živim v njihovi hiši medtem ko sta onadva na dopustu.......... leta in leta se sploh nisem zavedel v kakšnem svetu živim........... za vso okolico deluje vse idealno, nisem bil deležen brutalnega pretepanja, posilstev ali karkoli takega, starša sta velikokrat nasmejana, pravita da me imata rada....................... toda...... hmmmm.......
slikala sta mi, kako srečna sta, govorila sta da se super razumeta, bla bla.......
zakaj lažeta, ko vprašam kako sta???? super??? in vidim napet mamin obraz, žile izstopajo...... dve uri preden pride domov reče, komi čakam, da pridem domov in te vidim, sinko (fuj, ta beseda se mi gnusi)....... stopi skoz vrata, me pozdravi, potem pa začne živčno tulit na očeta ob vsaki napaki, npr. da mu je padla ena smet na tla........ to je ljubezen???? srečno življenje??? in 9 od 10 ljudi, če bi jih vprašal kakšni se mu zdijo moji starši, bi rekel da so super.......... se pravi sem edini, ki vidi resnico...................?????in si jo moram priznavati sam??????????? saj ni moja namera vse življenje obsojati njihova dejanja in odnos, toda veliko let sem se trudil v svojih mislih zaščititi jih, tudi ko sem se ukvarjal z "duhovnostjo", sem se trudil sebe spremeniti in sprejeti njihov svet.......... toda ni imelo haska, vse je blo razumsko, laž na laž, dokler nisem mogel več dihati........ potem sem začel sproščat, spoznavat svoja čustva, in sem spoznal, da je nujno, da obsodim starše, da lahko potem sploh kaj spustim, odpustim....... ne morem odpuščati, če sploh ne vem zakaj v resnici gre......... potem samo gledam njihove maske, poslušam besede, ki jih govorijo, in se obsojam, da jih premal sprejemam.........
zaupam, da bo razumevanje zame in zanje prišlo, brez da bi se silil..............
no in ko smo ostali pri mami...... njeno brutalno tuljenje ob padli smetki na tla........... šele zdaj vidim, kakšen je svet staršev in posledično tudi moj, ker sam vem, kar me moti pri njima, sam počnem.............nekje drugje, jaz ne tulim ob padli smetki, tulim pa navznotri v sebi ob tem, če nekdo nima lepega odnosa do moje lastnine, ki sem jo s trdim delom izdelal, naprimer.........
ne tulim na nikogar...................
ampak to je najhuje.............. oče, pr***ec hud**ev, mi je skozi življenje tolikokrat zatrl jezo z besedami: tako se ne govori z očetom, ali z večdnevnim muhanjem, ignoriranjem mene......... da si je preprosto ne upam več izražat.......... pred ljudmi.... sej ko sem sam, večkrat popi**dim kar tako v zrak.......................... kako besen sem nate, fotr, da si mi pomagal zatirati lastno jezo, da si ne upam povzdigovati glasu nad ljudmi.......... f**ck...................

berem knjigo dave-a pelzerja, o njegovem brutalno mučenem otroštvu, in vidim, da na nek način sam živim v takem okolju in sam to počnem.............
ampak ne s pestmi, z mislimi, predvsem pa s PRAVILI.........
moji starši so tako omejili moj svet, da se počutim kot v kletki, čeprav me nista brutalno pretepala............
imela sta tisoč in eno pravil, vzgojne omejitve........... "midva ti hočema najbolje"....... kot v tistem filmu, Shine, ko fotr brutalno pretepa svojega sina pianista in mu reče, David, no one will love you like i do.......... preklet pra**c k**čev........ in če ubogi otrok to verjame, verjame, da noben drug ne more biti bolj dober kot starši.................. in jaz to globoko v sebi res čutim, čeprav sem to sovražil.............. ne upam si odpreti drugim, ker sem globoko (v mislih sem počel ravno nasprotno) verjel, da me imata najraje ravno onadva, ki mi nista dala dihati, ki sta me v bistvu sovražila kot bitje, nista videla ene moje iskrene potrebe, zatirala in omaževala moje prijatelje, punce......................... kje je zdej tu ljubezen????? kje?????
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin ned. 23.jun.2013 22.35

ravno sem se z neko osebo pogovarjal na telefonu, in ves v navdušenju rečem, da sem začel pisati
na forumu........ in kaj mi reče nazaj: mene je strah ko to govoriš, ker potem nimam ob sebi trdnega človeka.......
vidim da maš ful težav in to me plaši.............. ja super........... sej vsi drugi pa skrivajo da jih imajo, ker se zaposlujejo s pretiranim početjem, žuri, pijačo, druženjem................ pogleda pa ne nihče..........
kako malo ljudi prizna, da imajo oni problem, da so oni problematični....................
in jaz se avtomatsko začnem sekirat........ o sh**t, kaj sem naredu, a sem spet kej narobe naredu, zraven se pa počutim fajn, svobodnega, močnega, s svojo smerjo, z zaupanjem vase...........................................................
kako naj si zaupam, ko te bližnji ne sprejemajo????
ko ne marajo tvojih odločitev???
pa sej je bla moja odločitev in v trenutkih ko sem pisal tu, sem se počutil ok...................
fajn................
kk naj si ne mislim, da sem edini ki ima težave, ko pa nihče ne priznava?????????????
starši: joj mi smo tako srečni, ubogi sinko, preveč se s seboj ukvarjaš najdi si zaposlitev.....................
bližnji: z nami je vse v redu, nimamo časa misliti na nič........................
in pol mislim, da sem edini primer.........................................
f**ck, zakaj nihče ne priznava???????
zakaj mi je tolk pomembno, če drugi priznajo ali ne??????????
zakaj se oziram nanje, skos me spremlja nek občutek KRIVDE in DOLŽNOSTI do drugih.............
in pol grema s to osebo na nek skupen dogodek, kjer na glas pred vsemi iskreno priznam kaj se mi dogaja, jočem.... in me vsi pohvalijo in so ponosni name in ta oseba je navdušena, da je prišla na dogodek z menoj, ki ga hvalijo, potem pa drugič ne mara da sem odprt.............................
smešno.............
sej pravim, lajf je krut....... ampak to se mi zaenkrat zdi fer.......... v krutosti ni mask.................
a bi naredil to in to?? ne. -----> je lahko kruto, ampak edino fer............ sori, to je iskrenost..........

lahko noč vsem, hvala, da ste me sprejeli na forum

sej vse skupi za nekoga morda nima ne repa ne glave, zame ima trenutno velik pomen....
hvala.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin pon. 24.jun.2013 9.46

jutro.
zbudim se. v meni anksioznost, strah, obcutek manjvrednosti.....
obcutek krivde ker spim v ocetovi postelji, kljub temu, da mi je mnogokrat to priporocal, kadar ga ni.
ne verjamem svojim spominom. ne zaupam si, da sem to res slisal iz njegovih ust.
obcutek manjvrednosti in krivde, ker nimam sluzbe. na jok mi gre.
ne vem kaj bi s seboj.
strah me je dneva.
odpravim se na sprehod. pase svez zrak. se vedno strah.
srecam starejsega soseda s potovalnim kovckom.
ustavi se. recem si, da ga ne bom spraseval o kovcku, ker mu je mogoce nerodno.
stojim tam, poslusam ga. nepomemben pogovor, a vsec mi je ta clovek.
nekoc je naredil veliko dobro delo zame, cesar se verjetno sploh ne zaveda.
na tenutke me ga je strah in ne vem zakaj.
ne vem tocno kaj bi rekel.
navajen sem pretirane prijaznosti, nasmeha za vsako ceno.
utrujen sem od tega. zato se ne trudim.
potem zacne sam razlagati o pocitnicah, kamor se z zeno odpravljata.
vesel sem zanju, iskreno vesel.
zbrala sta si krasno in preprosto letovisce. ne zavidam jima. privoscim jima, zbudi se zelja, da bi se imela cim lepse,
da jih nihce ne bi prizadel, da bi jima delali dobro.
govori mi nekaj casa.
samo poslusam ga in sem potiho srecen. vidim, da ni prevec zadovoljen z mojo tisino. ne moti me prevec.
poslovima se. ne moti me, da v izrazu na obrazu ni zadovoljen z menoj.
hodim naprej. v sebi cutim globoko izpolnjenost.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin pon. 24.jun.2013 16.14

Zdravo. Pravkar se odpravljam na posto placati poloznico za stanovanje, kjer sva zivela najprej dva, potem je druga oseba na hitro odsla in ostal sem sam................
Zdej se pojavlja strah pred hudo jezo, ki jo gojim do te osebe, da moram poloznice placevati sam, ker ta oseba nima denarja, trenutno, in vem da ga ne more dobiti, ker sva v tesnih stikih..............
najbolj me je strah, da bi bil jezen na to osebo...................
ker imava lep odnos in ga ne bi z jezo rad kvaril..............
odlasal sem s placilo poloznice tako dolgo samo zato, da se ne bi jezil, da ne bi prisel v situacijo ko bom jezen nanjo. kmalu se vidiva, zmenjena sva, da bova prezivela cudovit dan, zato ga nocem pokvariti sebi.
toda ce sem iskren do sebe, je bolje, da je vse odprto, cetudi boli, kakor da umetno vzdrzujem neko stanje miru.................
ja, jezen sem nate, ker si jo pobrisal(a), me pustil(a), da si skrbel(a) samo za svojo rit....... p***da ti materna......... ni fer............ pa zaradi tebe sma sla v to pre***to stanovanje, tebi na ljubo sem sel tja, meni sploh ni bilo vsec........ in zdej morm se placevat pr***te drage poloznice.............. kk si lahk to naredil(a)???????? zakaj?????? zakaj?????
sej razumsko vem, toda me ne potesuje.........
ne vem kaj naj naredim....................
oseba se zaveda in ji je zal, da moram placevat poloznice..........
jeza je pa vseen.................................
sori, ej, besen sem nate ko hudic :evil:
bes bes bes bes bes bes bes bes bes
kk lahk nekdo tk vtakne rit med noge in ga ne briga za drugega, za to kar si je zelel v zacetku??????
to ni fer.............
in js te v svoji glavi opravicujem in si govorim kk si fajn.................
kako si popoln(a)....................
zakaj si to pocnem??????????
zakaj te olepsujem v sebi??????
kaj naj s to jezo naredim???????? uklescen sem, ne zelim ti teziti, ne zelim je gojiti.............. bo ze prsu odgovor, zaupam.
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin tor. 25.jun.2013 11.16

Danes neki praznujem. in sem povabu nekoga. ze vceri sem bil po tiho zvicen,
a se boma mela lepo al ne, hotu sem da bi vse potekalo super.
zavedal sem se da si s tem povzrocam stres.
Pa vseeno mi ne uspe vedno vsega spustiti, četudi se zavedam. Smešno, žalostno.
No in zdej mi ta človek sporoči, da ne more prit pravočasno.......
sej včasih sem si rekel, ma ja sej je v redu, sej morm sprejet........... Dons sem pa sam vidu,
da sem kot mali otrok padu v strah, v globoko razočaranje: "A ti je kej drugega bolj pomembno kot js???"
"To ni prav, zakaj me nimaš rad?????"......... In sem iskal potešitev, kako bi se pomiril.........
Ne maram biti jezen na tega človeka.............. Kk naj pospravim to jezo.............. Pa si pustim,
da sem jezen, žalosten, da sem mali fantek...........
..............Ko pogledam golo telo tega človeka, ali si ga samo zamislim, nastopijo veliiiike želje, da bi ga božal, ljubkoval,
da bi bil MOJ...... MOJ..... samo moj, pa se zavedam, da bo spet šel......... in da mi ne pusti ljubiti telesa popolnoma......... ne vem zakaj tako občutim...........in strah me je, da bo to telo šlo, da bo to telo pripadalo nekomu drugemu...............Ujetnik teles sem, upam, da me bo seks odrešil, da bo končno prišel tist užiiiiiiitek, globok užitek, ki tako redko pride............... in med seksom sem zelo živčen, me bo ta človek prizadel, prevaral, me ima sploh rad.................................
če se spomnim na mamo kaj je doživljala vse življenje in o seksu se ni prav dosti govorilo pri nas, sploh pa ne odprto, bol v smislu, ko greš na žur vzemi kondom.......
tudi ona se po mojem ni predala.......... in če jo zdej pogledam, mislim, da očeta zelo zavrača, ne pusti mu, da se izraža................... fotr se mi je vedno gnusu, ko je govoril kak masten vic, noben iz naše familije ga ni odobraval, ko je to govoril...................... vidiš..... zdej to doživljam ali kaj?????????? isto kar sta mama in oče nosila.............
ne maram bit navezan na tuje telo............ to me spravlja v stres, tako ZEEEELO pomembno se mi zdijo ta občutja ki jih doživljam ob misli na drugo telo, na seks, na vse kar doživljam ob seksu, popelje me v neke neznane ekstaze, hkrati pa čutim napetost, strah pred zapustitvijo, prizadetostjo...............zmešnjava, bolečina..............

čakam, čakam, čeprav nevem koliko zamude bo..............
strah me je, izgubljen sem........... ne maram se jeziti..................
ne maram pokazati, da sem majhen fantek, nedolžen, izgubljen, ranjen, tak ki potrebuje ljubezen, nežnost,
potrpežljivost, pozornost.............
ne smem kazati, da sem ranljiv, nepopoln...........................
moram biti samo vesel obiska, ne smem pokazati, da sem v slabšem stanju, ker potem tega človeka nikoli več ne bo.......
:(

pomeni, da se imam rad, to, da si pustim, da sem žalosten, prizadet, če nekdo zamuja, kljub temu, da reskiram, da mu n e bo prijetno v moji družbi zato, da ga nikoli več ne bo???????
kako se pa počutim ob tem, da si pustim: bolj stresno ali manj??????
veliko manj, se mi zdi da je vse drugo maska..................... zakaj bi bilo drugemu človeku neprijetno, če pokažem, da me boli, če zamuja???? kaj je s tem narobe, pač veselil sem se?????
zakaj nas pri otrocih ne moti, če so žalostni, razočarani, pri odraslih pa??? zakaj to ni dovoljeno?????
sej si lahk sam odgovorim:::::: bojimo se, da nas ne bodo imeli radi, če bomo taki............ nihče ni tak, bodimo isti kot vsi.............

ej človek, ob svoji zamudi si odprl globoko rano v meni!!!!!!
po svoje ti hvala, meni je to bolje, tebi pa ne vem kako bo ob tem...................................

zakaj so ti druge stvari toliko bolj pomembne, če si pa meni ti najpomembnejši??????
navajam se od tebe zamud, tega da te dajem na drugo mesto, čeprav si mi iskreno na prvem mestu............
zakaj ne morem jokati, izkričati te bolečine?????????

nekomu morda malo pomemben dogodek, neviden, toda meni je zelo pomemben.................

me to spomni na kaj iz otroštva???
sem tako čakal starše??? seveda sem jih čakal kot nor, da sta prihajala iz potovanj, ure in ure sva z bratom presedela ob oknu, gledala skozi in čakala, kdaj se bo tisti avto prikazal............. pripravljala sva razno hrano (ko sma bila malo starejša) za njun prihod........................ tako zelo sva se veselila......... babica je bila hladna in zelo stroga......... ni naju tepla, a če nisva ubogala naju je zelo grdo gledala, karala, pa tudi ne s kričečim glasom........... včasih je to dosegla tudi s tišino in muljenjem...........
strah me je te občutke stresati na tega človeka........... prosim, bog, daj da ne bom zvračal nanj to kar je v meni............
.......... nisva si želela biti ob babici, nič prijetnega ni bilo z njo, razen naribane jabke z zdrobljenimi keksi in sladkorjem..........
ubogi človek ki prihaja,........... vso svojo stisko bi zmetal vanj....... pa se potrudi da sploh pride, se pripelje pol ure daleč, upošteva moje želje pri hrani......... zakaj sem tak???? zakaj to mečem v tega človeka????? TO NI PRAV........

vse najboljše meni!!!!!! :ljubezen:
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor herr Flick sr. 26.jun.2013 0.26

  1. Se mi zdi, da si želiš lastiti nekoga. To te bo le razočaralo, ker to enostavno ne špila. A si navajen, da si lastnina nekoga? No, ta druga oseba tudi ne.
    ---
  2. Poskušaj gledati tudi iz drugih zornih kotov. Obnašaš se kot punce, ki so po poklicu hčerke. Jaz, jaz, jaz ...
    ---
  3. Poskušaj manj analizirat in si dovoli živet. Sam sem počel (in še počnem) podobne napake, ampak če pogledaš malo naokoli so večinoma najsrečnejši ljudje tisti, ki si dovolijo biti "budale" in sprejmejo, da so "napake" v bistvu del njih. Ker to sami sprejmejo, sprejme tudi okolica, da je to pač tak tip in to je to. V bistvu ... toliko kot si sam toleranten do sebe, je v veliki meri tudi okolica toleranta do tvojih "napak", včasih še bolj.
    ---
  4. S točko 3 boš tudi odpravil del svoje notranje jeze, ki jo en kup izhaja iz tega, da analiziraš in mazohistično samega sebe pumpaš kako imaš ti prav, si žrtev, vsi drugi ne pomislijo na tvoje občutke itd. Fora je, da si se naštelal, da si preobčutljiv. Ali pa imaš premalo resnih problemov in potenciraš trivialne zadeve, zato da si napolniš life (sorry, tako od zunaj zgleda glede na to kar pišeš, dopuščam možnost, da sem popolnoma zgrešil).
    ---
  5. Očitno imaš nekoga in se kar naprej bojiš biti jezen nanj. Been there, done that, felt like a moron, pa itak se je dečva odločila, da ni to tisto kar želi na konc ... jo čist razumem, jaz bi se enako odločil. Ne si tega delat. Zakopal boš jezo v sebi, a jeza se razrašča kot ta najhujši plevel.

    Če boš jezo zadrževal:
    1. S tem ne boš nič razrešil, le čez nekaj časa eksplodiral tako, da bo izgledalo da je tista bomba v Hirošimi čist navadna pasja bombica.
    2. tolk časa se boš zadrževal rečt karkoli, da bo ta "zadrževana" jeza z občasnimi izpadi zjebala razmerje,
    3. zadeva bo na dolgi rok postala tolk povezana z ljubeznijo, da si boš zjebal čustveni kompas in najvažnejše
    4. če se kar naprej zadržuješ, to nisi ti. V razmerju slej ko prej padejo maske, ker tud fuckin' Jean Hlod Van Dam ne more cel lajf špilat nekaj kar ni.

Ne vzet kot neko kritiko, ki naj bi te potisnila down. Vse skupaj je mišljeno v pozitivnem smislu, morda ti pa pomaga, da začneš razmišljati v bolj konstruktivni smeri oz. pogledati z malo distance. Včasih zadeve od zunaj izgledajo očitne, od znotraj pa jih ne vidimo.

LP,
Herr Flick :shock:

P.S. Vse najboljše!
herr Flick
 
Prispevkov: 65
Član od: tor. 8.nov.2011 23.01

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin sr. 26.jun.2013 20.07

stari (herr flick), js sm ful zadovoln s tvojim komentarjem, sploh prva točka mi je dala mislt.
ko sem drugič prebral se kr z vsemi točkami strinjam, res si dobr napisu, hvaležen sem ti, da si podprl
s svojo izkušnjo, bi ti bil hvaležen, če bi še kej več o svoji izkušnji napisal, da se lahk kej naučim.........
bolj ko mislim na to, kaj si napisal, bolj mi je všeč in sem ti hvaležen, da si si uzel cajt za človeka, ki ga sploh ne poznaš........
pa še v parih stvareh si prou zabavn, to mi je všeč.
hvala ti.

1.se mi pa upira to, da bi mogu met VEČJE, POMEMBNEJŠE probleme, zakaj pa??? kaj pa je večjega, pomembnejšega kot do, da imaš rad sebe, druge ljudi, lajf????????
nimam dost resnih problemov:: hmmmmmmmm. moj filing je tak, da je v življenju pač
treba bit zadovoln....... zdej vsi pa mamo neke probleme in za nekoga je problem to da nima keša,
za drugega to, da nima ženske, za tretjega to da ga ženska vara, za čertega da ma bolezn,
za petega to, da se ne zna vklopit v družbo, šestega pa mučijo recimo lastne sanjarije al pa
obsedenost s hrano.............. pa ne vem če je kdo na boljšem.......
pa tut vem, da ne morm zdej najdit bolj resnih problemov, ker se mi to zdi smešno......
pač js mam take probleme in taki pač so.......... jebi ga........ s temi morm dilat...........
za mene so to vlki problemi......... a bi se res mogli primerjat?????
2.kaj je s tem: punce, ki igrajo biti hčerke, to ne štekam, kr direkt na mojem primeru useki, ok?prosim...... napiš kje iz prebranega si to zasledil, čim bolj konkretno, ok?? zdi pa se mi, da vem kaj misliš: to da mislim sam na sebe, ne?? sam hudič je, stari, ko ne vem kdaj mislim samo na sebe, kdaj pa pač zagovarjam svoje stališče????? je to moj prav, ki me duši????, ki uničuje zvezo???? sej razumsko to včasih vem, sam včasih sem v zvezi tolk zabarikadiran, da ne znam ločit kaj je prav kar delam in kaj ne..............
3.ja, počutim se, kot da sem od malega lastnina staršev, točn to...... točn to........
s čim si lastninim človeka??? kje se to vidi??? kk ti to vidiš???? ker pričakujem, da pride??? kaj je z lastninjenjem narobe??? dej mi povej tut tu, kje to vidiš konkretno iz napisanega, da mi bo bolj jasno kaj pomeni lastninjenje, ker mi res ni...!!!!
4.jezo bi rad izražal, strah me je, ne vem kako, kdaj??? nimam pojma kdaj je upravičena.........
strah me je lastne jeze, zdi se mi da ni prav da se jezim na nekoga............. fotrove besede::: ej, mulc, kk si dovoloiš nad lastnim očetom se jezit..........po moji jezi se ves dan ne pogovarja z menoj, tut če ga kej vprašam.........
5.in stari, govoriš, da analiziram, če hočem sebe sprejemat, je tut to del mene, pač aniliziram, so f**ing what, ne??
zakaj so te analize tolk obsojane???? hmm???? a je to neki takega kot so obsojani piflerji v srednjih šolah, jih ženske ne marajo?????????
al je preprosto zato, ker nas analize utrujajo????
kaj sploh je analiza v mojem primeru????? konkretno???
6. kako sem se sam naštelal da sem preobčutljiv???? zakaj bi blo to slabo???? povej mi. men se zdi to prednost. morm ti pa priznat, da mi je večino stvari, ki si mi jih napisal že vsaj en človek o meni povedal....... tk, da mogoč je neki na tem............
sam kolkr sebe spoznam je tako: dokler ne vem kje je to za mene dobro ali slabo, ne bom nič spremenil........ je**i ga, tk pač je........ ne gre drugč.......... in stokrat lažje bi mi blo, če bi zvedel za drugo varianto, narpimer, kak svet bi bil zame, če bi bil manj "občutljiv" - hm.... veš da bom razmislu, lahk pa še ti kej nabluziš, če se ti da.....

pa še tole:
morm priznat, da sem tak butel, da že od nekdaj vse srkam ko goba, tk sem posrkal vse tvoje besede, in so mi čist spremenile kompas, pogled nase...... in vedno vsemu verjamem...... p**da materna........ vedno vsemu verjamem.....
sej mogoč to tut ni samo slabo....



nadaljujem dnevnik::::

sem pri punci in doživljam neko paniko................
začenjam hlepeti po tem, da bi me nekaj pomirilo...........
iščem v besedah punce, želim si, da bi me pomirila.........
ona pravi, pa js nisem nč kriva, ne bom se krivila....postajam čist besen:::: pa kk ne u p**do materno, ka nisi
kriva, za mene si, kar si nardila ni prav.................koji k**ac.
to mi pa res pomaga, da zdej še lepo svoje roke pereš, namest da bi mal povohala kk se počutim.........
je**m ti mater............
kk si lahk kr šla iz mojga lajfa in potem še začela govorit o tem, da bi si rada dala priliko, da spoznaš druge fante, da je to za tebe lajf, potem se družiš z enim od teh fantov, in js naj mirno prenašam to, in naj bom srečen ob tem, to mi ni prav, ej, sori........ to preprosto ni prav........ ne morš mene oklicat enkrat in rečt da me pogrešaš, da si želiš bit z mano, drugič pa rečt, da si odprta za druge fante, to mi pač preprosto ni fajn............
jezen sem nase, da mi to še vedno ostaja, da me še vedno boli, kk sem lahko tak hlod, tako lesen???????
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor herr Flick čet. 27.jun.2013 1.48

venerinsin je napisal/-a:stari (herr flick), js sm ful zadovoln s tvojim komentarjem, sploh prva točka mi je dala mislt.
ko sem drugič prebral se kr z vsemi točkami strinjam, res si dobr napisu, hvaležen sem ti, da si podprl
s svojo izkušnjo, bi ti bil hvaležen, če bi še kej več o svoji izkušnji napisal, da se lahk kej naučim.........
bolj ko mislim na to, kaj si napisal, bolj mi je všeč in sem ti hvaležen, da si si uzel cajt za človeka, ki ga sploh ne poznaš........
pa še v parih stvareh si prou zabavn, to mi je všeč.
hvala ti.

Hvala za kompliment.


Kar se prve točke tiče, good point. Imaš prav, zate so tej problemi bistveni in to je to.
venerinsin je napisal/-a:2.kaj je s tem: punce, ki igrajo biti hčerke,to ne štekam, kr direkt na mojem primeru useki, ok?prosim...... napiš kje iz prebranega si to zasledil, čim bolj konkretno, ok?? zdi pa se mi, da vem kaj misliš: to da mislim sam na sebe, ne??

Točno to. Npr. citat: "Zdej se pojavlja strah pred hudo jezo, ki jo gojim do te osebe, da moram poloznice placevati sam, ker ta oseba nima denarja, trenutno, in vem da ga ne more dobiti, ker sva v tesnih stikih..."
Poznaš situacijo osebe, a še vedno si jezen. Kaj pa naj naredi ta oseba, da ne boš jezen? Ali je res ta jeza zaradi položnic, ali zato ker je ta oseba (predvidevam tvoja punca) odšla in v bistvu niti ne gre za položnice? Morda nisi prepoznal na kaj si v resnici jezen?
A po drugi strani jo kuješ v zvezde: "in js te v svoji glavi opravicujem in si govorim kk si fajn.................
kako si popoln(a)...................."
Kar mi nekako sporoča, da je verjetno res to, da si jezen, ker je odšla. Skačeš iz ekstrema v ekstrem in zdi se mi, da včasih ne opaziš resničnega razloga svoje jeze. Morda zato, ker si takrat v sebi pač jezen in v takih primerih je pač težje določiti razlog. Podobno kot takrat, ko je človek ljubosumen včasih sploh ne opazi lastnega ljubosumja.

venerinsin je napisal/-a:sam hudič je, stari, ko ne vem kdaj mislim samo na sebe, kdaj pa pač zagovarjam svoje stališče????? je to moj prav, ki me duši????, ki uničuje zvezo???? sej razumsko to včasih vem, sam včasih sem v zvezi tolk zabarikadiran, da ne znam ločit kaj je prav kar delam in kaj ne..............

Jaz si pomagam s tem, da poskušam pogledati z razdalje, pogledati s stališča druge osebe (poskušaš upoštevati tudi karakter druge osebe in prepoznati motive), poskušaš tudi ob pogledu na situacijo izklopiti ego. Takrat boš vedel, ali zagovarjaš svoje stališče ali pa se igraš cepetalčka. Vsi smo kdaj pa kdaj cepetalčki, saj smo ljudje, vsak ima kdaj dan, ko je pač neracionalno trmast, pa s tem v končni fazi ni nič narobe, če ni prepogosto.

venerinsin je napisal/-a:3.ja, počutim se, kot da sem od malega lastnina staršev, točn to...... točn to........
s čim si lastninim človeka??? kje se to vidi??? kk ti to vidiš???? ker pričakujem, da pride??? kaj je z lastninjenjem narobe??? dej mi povej tut tu, kje to vidiš konkretno iz napisanega, da mi bo bolj jasno kaj pomeni lastninjenje, ker mi res ni...!!!!

Nihče ni lastnina. To je zelo pomembno. Nihče!
Citat: "Ko pogledam golo telo tega človeka, ali si ga samo zamislim, nastopijo veliiiike želje, da bi ga božal, ljubkoval,
da bi bil MOJ...... MOJ..... samo moj, pa se zavedam, da bo spet šel"
Ok, ni najboljši citat, saj je v kontekstu ljubezni. Verjetno si opazil, da sam ne delujem ravno po citatih. Gre predvsem za občutek, ki ga posreduje cel tvoj post, še bolje pa več postov. Lahko bi se igrala analizo in ping pongala s citati, a tako nikamor ne prideva, saj ne gre le za besede ampak za celoten ton postov.
Moj namen ni tebi dokazovati kakšen si ti. Sam se najbolje poznaš in veš kakšen si, kakšni so tvoji motivi ter kdaj sem zadel kako tvojo lastnost, kdaj pa ne.
Moj namen je zgolj ti povedati kako sam vidim tvoje pisanje in ti podati nek feedback.

venerinsin je napisal/-a:4.jezo bi rad izražal, strah me je, ne vem kako, kdaj??? nimam pojma kdaj je upravičena.........
strah me je lastne jeze, zdi se mi da ni prav da se jezim na nekoga............. fotrove besede::: ej, mulc, kk si dovoloiš nad lastnim očetom se jezit..........po moji jezi se ves dan ne pogovarja z menoj, tut če ga kej vprašam.........

Hmm, na tole ti pravzaprav težko odgovorim, ker načeloma nisem jezen človek. Tole bi bilo dobro vprašanje za Nevenko in Darjo.
Po mojih izkušnjah se je mogoče v večini primerov zmenit. Vprašanje je tudi zakaj si jezen na očeta in kakšne izraze si uporabil.

venerinsin je napisal/-a:5.in stari, govoriš, da analiziram, če hočem sebe sprejemat, je tut to del mene, pač aniliziram, so f**ing what, ne??
zakaj so te analize tolk obsojane???? hmm???? a je to neki takega kot so obsojani piflerji v srednjih šolah, jih ženske ne marajo?????????
al je preprosto zato, ker nas analize utrujajo????
kaj sploh je analiza v mojem primeru????? konkretno???

Nihče ti ne prepoveduje, da se analiziraš, vendar po mojih izkušnjah z ljudmi, ki se radi analizirajo to vodi le do racionalizacije njihovih dejanj in izmikanja potencialnim rešitvam. Debata z marsikaterim od teh ljudi pa se vrti v krogu: "A sem debela?" "Ne, nisi debela" "Ampak sem se zredila 15 dek" "Prav, pejt na wc, pa boš čudežno teh 15 dek shujšala" "Shit, a veš da sm 10 dek prelahka zdej" "Na pojej ta japček" "Ampak pol bom pa debela! Kaj pa če bi ga samo polovico?" ... someone please shoot me "Embargo na tehtnico imaš naslednjih 600 let!".
Drugače je, če greš do dejanskega psihologa/psihiatra (teh v življenju ne bom ločil kdo je kdo, en od teh te nafila s tableti, ta drug pa ne), ki te analizira in ima potrebno znanje in ve o čem govori.
Druga zadeva je, da ljudje, ki se gredo samoanalize lahko postanejo dolgočasno težki, ker se tako zapletejo v ta svoj problem, da jih popolnoma preokupira. Problem v njihovih očeh naraste kot balon in postane še težje rešljiv, čeprav se nekim opazovalcem zdi popolnoma trivialna lahko rešljiva težava.

venerinsin je napisal/-a:6. kako sem se sam naštelal da sem preobčutljiv???? zakaj bi blo to slabo???? povej mi. men se zdi to prednost. morm ti pa priznat, da mi je večino stvari, ki si mi jih napisal že vsaj en človek o meni povedal....... tk, da mogoč je neki na tem............
sam kolkr sebe spoznam je tako: dokler ne vem kje je to za mene dobro ali slabo, ne bom nič spremenil........ je**i ga, tk pač je........ ne gre drugč.......... in stokrat lažje bi mi blo, če bi zvedel za drugo varianto, narpimer, kak svet bi bil zame, če bi bil manj "občutljiv" - hm.... veš da bom razmislu, lahk pa še ti kej nabluziš, če se ti da.....

Preobčutljivost je tisto kar te po mojem mnenju vrže iz tira. Mislim, da je to en izmed vzrokov tvojim jezam.
Načeloma poskušam ne bluzit.


venerinsin je napisal/-a:pa še tole:
morm priznat, da sem tak butel, da že od nekdaj vse srkam ko goba, tk sem posrkal vse tvoje besede, in so mi čist spremenile kompas, pogled nase...... in vedno vsemu verjamem...... p**da materna........ vedno vsemu verjamem.....
sej mogoč to tut ni samo slabo....

Jaz pišem zgolj svoje mnenje. Te ne poznam in te je zagotovo tudi nemogoče spoznat skozi nekaj postov na forumu.
Ne jemlji mojega mnenja za suho zlato, ker enostavno to ne more biti.



venerinsin je napisal/-a:nadaljujem dnevnik::::
...
kk si lahk kr šla iz mojga lajfa in potem še začela govorit o tem, da bi si rada dala priliko, da spoznaš druge fante, da je to za tebe lajf, potem se družiš z enim od teh fantov, in js naj mirno prenašam to, in naj bom srečen ob tem, to mi ni prav, ej, sori........ to preprosto ni prav........ ne morš mene oklicat enkrat in rečt da me pogrešaš, da si želiš bit z mano, drugič pa rečt, da si odprta za druge fante, to mi pač preprosto ni fajn............
jezen sem nase, da mi to še vedno ostaja, da me še vedno boli, kk sem lahko tak hlod, tako lesen???????


A govoriš tukaj, da se hoče še družit z drugimi, it na pijačo itd. ali govoriš o tem, da bi rada prekinila, da proba veze z drugimi tipi?
Če ji gre za to, da se druži, kje je problem? Bodi srečen, da ima svoj lajf in se ne prilepi nate. Ko gre s kakšnim folkom na pijačo, pojdi ti s kako prijateljico na pijačo ... boljši, bolj efektiven in veliko bolj zabaven odgovor, kot bit ljubosumen.
Če gre pa za to, da bi prekinila in pričakuje, da jo boš čakal: zakaj ji pa ne poveš enostavno, da nisi rezerva?
Povej ji, da klop za rezervne igralce je v tisti smeri --> in ti NE sediš na njej ... nima smisla bit jezen. Če te misli imet za rezervo, zakaj bi si jo sploh želel?

Herr Flick :shock:

P.S.: verjetno boš dobil več odgovorov, če za pisanje soforumašev ne uporabljaš izraza "bluzenje" in jih imenuješ "stari".
herr Flick
 
Prispevkov: 65
Član od: tor. 8.nov.2011 23.01

Re: Moj čustveni dnevnik

Odgovor venerinsin pet. 28.jun.2013 21.54

Hvala Herr Flick, da si se oglasil. Dej mi mal cajta, da se uleze. Globoko si me zadel. Hvala ti, sej mislim, da tebe ne moti, da ti recem stari, ali pac??


pisem dnevnik naprej:

danes sem tudi jaz obcutil do punce precej meni neznano custvo:
odbijala me je, ni me privlacila, ni mi bila vsec, nisem si zelel njene blizine.........
tega ji nisem rekel.............
zal mi je......
takih obcutkov se bojim............. bojim se, da ne bi ona cutila isto, ceprav vcasih cuti........
in razumsko vem, da je precej naravno, da do svojega partnerja ne cutis vedno enako...............
toda take zadeve me prestrasijo..........................................


ko je rekel herr flick, da naj ne pisem stari in bluzenje, me je zagrabila jeza........ pocutu sem se nerazumljenega..... saj nisem zelel nic slabega, pravzaprav mi je bil herr flick takoj simpaticen, bil mi je pri srcu, ceprav so me besede bolele, pa sem napisal pac stari, ker sem cutil do njega blizino kot do starega frenda.................. zakaj bi se moral zagovarjat, spreminjat, ce nekomu nakazem naklonjenost na tak nacin??????????
bluzenje ni bilo misljeno kot bluzenje.......... hotel sem naredit tak filing, herr flick, da pac napisi kar zelis ali pa tudi ne, sem pac uporabu tako besedo...............zakaj ti moja uporaba besede ni vsec???? ti morda je??? sej nisi cutil kake agresije od mene, mar ni to najpomembnejse???

custva me mecejo........
vcasih sem jih zatiral, dolgo sem jih zatiral z neko meditacijo, molitvijo, umikom v samoto........
potem sem se jim zacel odpirat, zdej nimam pa skor nobene kontrole vec nad njimi....... pa se precej zadovoljen sem, da je tk............ vesel sem, da so koncno del mojga lajfa.............



pa se seks............ vedno sem na nek nacin potreben.......... sam se velikrat pocutim po seksu, ki je usmerjen k orgazmu, ful praznega, bednega, nepovezanega, neljubljenega, neljubecega.......... sori, tk pac je.......... pocutim se se izdanega in prevaranega.............. zbudil sem se custveno razdrman, nepomirjen, z mislimi na delo......... potem sva se nekaj objemala...... in se mi je seveda dvignil......... pojavila se je zelja, ampak globoko do nje nisem cutil nic............... zdej ce bi bila to zenska za eno noc je nekaj............. ker je pa to moja ljubezen, je pa to nekaj drugega........................................ in fora je, da se vedno sam zasijem............. ko se pojavi zelja, ne cutim pa custvene blizine, sem zadrzan, odmaknjen........ ce se pustim zelji, bo na koncu eno vlko sranje.............. mogoce si preprosto ne upam reci ne.......... ker ko se ona predrami, se moja zelja predrami se bolj in potem me vrtinc potegne................ in je pac samo seks, rabim pa nekaj globljega, tkasnega kjer ne obstaja casa, ko se ne mudi............... ona ima zeljo, da ce je vzburjena, ji mora priti, oziroma, ta zelja varira........... vcasih sva si blizu, in ce sem js umirjen in odprt, je vse ok, ce pa nisem, ce se prepuscam svoji zelji, potem pa ona zahteva, da ji pride........... in potem cutim pritisk....... ni spontanosti...........
skratka, ne da se mi vec seksat na tak nacin, ker pa nisma vsak dan skupi, pa poskusim takrat ko sva, izkoristit priliko, in to me tepe...................
bom mogu sprejet kako odlocitev.........................
ker vem da v meni tak brezvezen seks malo spodje odnos.........
v meni.......

vcasih more bit kak dan malo down, da se lahk kej naucimo.....
da smo hvalezni za lajf, pa za lepe trenutke... ne?
ce bi bli popolni, bi blo ja tezko sr**nje
venerinsin
 
Prispevkov: 111
Član od: ned. 23.jun.2013 10.38

Naslednja

Vrni se na Čustva, čustvena zrelost, čustvena inteligenca

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 0 gostov

cron