Pozdravljeni,
v zrelih letih se prvič (zavestno) srečujem s takšnim problemom, oz. jih do sedaj nisem občutila.
Zadnjih nekaj mesecev je bilo v službi zelo stresnih. Pred cca. 1 mesecem pa je med mano in novim sodelavcem preskočila iskra (kemija). Dogodek je bil čustveno tako močan, kot še nobena stvar do sedaj. Telesnih stikov ni bilo (razen par bežnih poljubov). Po 14 dneh negotovosti, nespečnosti in stresa sem o stvari povedala možu. Šla sem k zdravnici, ki mi je na podlagi ankete in pogovora diagnosticirala depresijo. Predpisala mi je tablete Cipralex, Sanval in Xanax za pomiritev.
Doma sva se z možem o vsem pogovorila, ni bilo nikakršnega obtoževanja, le iskanje oz. kopanje po preteklosti, kaj sva v zakonu do sedaj delala narobe. Pričela sva s psihoterapijo, oba se strinjava, da zveze ne misliva končati.
Po 6 dneh Cipraleksa (vem, da učinkov ne morem pričakovati takoj), me v občasno še vedno razjedajo tesnoba, nespečnost, nemir in dvomi, kako bova tole vse skupaj rešila.
Menjava razpoloženja se dogaja dobesedno v valovih. Enkrat polno optimizma, drugič popolna negotovost, takrat nisem prepričana v prav ničesar, raznorazne misli mi švigajo se ter tja, nisem zmožna koncentracije, vleče me v družbo, ko se pojavim me mine.... . Kemija do sodelavca (doma sem že 1 teden), mislim da počasi izginja.
Mož mi ob zdravljenju vseskozi stoji ob strani.
Po vseh znakih, ki jih imam in prebiranju net-a se mi zdi da gre bolj za anksioznost.
Zanima me ali kaj mi dejansko je ( saj ne, da zdravnici ne bi zaupala), oz. (vem, da časovnega okvira ni možno postaviti), kako se čim bolj racionalno lotiti zadeve.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.