Pisem sem, ker sem ze zelo obupan. Namrec star sem 20 let in nikakor ne najdem izhoda iz zacaranega kroga. Namrec tezava je v tem, da se vedno vracam k bivsi oziroma ona se k meni, ceprav vem, da bom nakoncu tisti, ki bo prizadet in na dnu. Z punco sem zacel pred 4 leti in prvi dve leti je bilo dokaj vredu, ceprav je prihajalo tudi do veliko prepirov, nato pa se je ona odlocila, da zeli koncati zvezo in iti naprej, kar sem zelo tezko sprejel vendar sem jo pustil oditi. Cez nekaj casa sem zvedel da ima drugega, kar me je v tistem momentu se bolj prizadelo, ampak scasoma mi je zaradi tega postalo lazje. Bila sva v takem okolju da sva se vsakodnevno videvala, ampak mi ni bilo vec tako tezko, ceprav sem pogosto mislil na njo. Ko je minilo pol leta, je pustila fanta in me poklicala. Razlagala mi je da ji je zelo tezko, ter da zeli, da bi bila spet skupaj. Zelo sem nasprotoval vendar, ko sva se prvic srecala in pogovorila, sem popustil. Tukaj se je zacel zacaran krog. Bila sva vredu 2-3 meseca in nato sva se zacela kregati, vedno zaradi istih stvari. Namrec tezko sem zaupal, tako, da sva v letu in pol sla velikokrat narazen in umes nazaj skupaj. Razlog je bil to da ji nezaupam dovolj. Problem je v tem da ko nisem z njo, nimam nikogar, ker sem vse prijatelje izgubil nazacetku, ko nisem imel vec casa za njih. Takrat sem zelo osamljen in ne vidim izhoda. Ven nehodim, ker niti nimam prave druzbe, niti nimam casa za to. Namrec delam ponoci (celo noc sem sam), ter podnevi imam se fax. Hodim tudi vsakodnevno na fitnes, ker mi je to pomagalo priti do boljse volje, vendar zadnje casa izgubljam interes do vsega nastetega. Zavedam se, da nesmem popuscati pri tej odlocitvi, da nebova vec nikoli skupaj, vendar se tega drzim vse dokler ne pride nazaj. Imam jo res zelo rad, ampak vsakic, ko odide, ostanem sam in prizadet. Rad bi to spremenil, rad bi jo pozabil pa mi nikakor ne rata. Ko se vrne je punca ki bi si jo vsak zelel imeti, ter vec se prilagajam slabse je(postaje vse bolj hladna), nato pa brez besed izgine za nekaj casa. Zadnji mesec sem res zelo obupan in nevidim izhoda, zacel sem hujsati, ker sem izgubil apetit, posledicno zato sem tudi izgubil voljo za vadbo. Rad bi si poiskal normalno punco, pa nikakor nemorem. Tudi, ko mi kaksna punca pokaze zanimanje jo nekako odbijem, ker enostavno nemorem nehati misliti na (sedaj) bivso punco. Rad bi temu naredil konec, a nikakor nemorem narediti korak naprej. Malce mi je lazje ker sem to dal ven iz sebe.
LP
M
