Ponovno odkrijte sebe!

[Levjesrcni]

Evo pa je tudi mene doletelo. Ponavadi se to dogaja drugim. Niti ne znancem, pač enim drugim.
Po osmih letih zakona in dveh otrocih se je odločila da gre.
Seveda je pika na i bila afera s srednje šolsko simpatijo. Pred nekaj meseci sta se na srečanju ponovna videla
in tako se je začel konec.
Po poroki sva nekaj let živela pri njenih starših, živeli smo super, ker je bila v svojem okolju.
Nato smo se že trije preselili v samostojno stanovanje v hiši mojih staršev.
Vse leta, kar se poznava ni sprejela mojih staršev, vendar človek po poroki nakako upa
na boljše odnose. Pravi da okolja, ljudi, stanovanja,... ni nikoli sprejela in je bila ujeta.
Baje zatirana in nobeden je ni razumel. Čudno, ko si jo kaj vprašal kako je, kaj ji je,.. samo odrinila me je od sebe.
Po drugem otroku je bilo še slabše, živela sva vsak na svojem koncu stanovanja v svojih sobah.
Seks? Parkrat na leto, ko se ji je zahotelo. Pet let sva živala bolj tako tako brez reševanja
problemov. Kot sem že napisal. Niti približno se ni odprla oz. še zaprla se je.
Jaz baje nisem človek s katerem bi se pogovarjala. Pogovori so bili eno samo kreganje. Tako se problemi ne rešujejo.
Človek potem postane pasiven in kakšna napaka je to. No, če bi preveč rinil pa spet nebi bilo prav.

Sedaj pa še ta. Ločenec, ki ima občasno partnerico. Sedaj pa nudi še moji usluge. On je špica v vseh pogledih;
nudi ji podporo, jo posluša, pa še seks je baje super. Obnaša se kot šestnajstletnica.
Že pri njunem prvem srečanju sem sestavil 1+1 skupaj in jo postavil pred dejstvo in nekako je priznala.
To je bil šok zame...pa še spravni seks mi ponudi!!?? Čez teden dni se dobita in zopet je bila zaradi
nepazljivosti razkrinkana. Najbolj je užaljena, ker vse skupaj ni trajalo brez da bi jaz vedel.
Zgleda, da je nekaj za hrbtom delat zelo privlačno,..

Po tem sva se veliko pogovarjala in želel sem tudi pozabiti na vse skupaj, da bi funkcionirala naprej.
Odprla je teme, ki jih bi morala že pred leti. Kako naj človek ve kaj je narobe, če ti ne povedo. Pa saj nisem jasnovidec!!!
Želim si da bi družina bila skupaj že zaradi otrok.
Otroci potrebujejo oba. Po njenih besedah ne, ker je tudi ona iz ločene družine,... vzorec se ponavlja.
Sedaj že urejava papirje za sporazumno ločitev. Kaj pa sploh preostane drugega.

Najbolj me je strah, ko bo prazna hiša, nobenega otroškega čebljanja, igre,...
Sedaj sem najbolj osovražena oseba in ona komaj čaka, da gre na svoje. Stanovanje ima v pripravi, otrokom sva že povedala.

Kaj sploh čutim? Jaz jo imam še vedno rad je moja edina ljubezen! Nisem enkrat nič poizkušal ali kam drugam pogledal.
Sploh nisem več jezen. Sploh nisem nič, Po moje samo neskončno žalosten.
Po svoje jo razumem, če je bila res ujeta. Naj gre in vzleti v svobodo.
Ampak kaj ko sedaj non stop nekaj napleta, da jo bom že kako zaj...

Zdi se mi, kot da gledam slab film ali sanjam.
Non stop analiziram, kaj sem zaj... da se je vse sfižilo. Saj vem, da sva v vse skupaj vpletena oba,
ampak sprašujem se kaj bi lahko naredil drugače, da se to nebi zgodilo.

Glavno vprašanje je kako naprej in kako najlažje vse skupaj pozabiti.
Vem, da bo težko, ker so tu otroci, ki naju bodo družili, najraje bi videl, da je ne vidim več.
Tako bi najlažje prebrodil.

Skoraj pri štiridasetih bom ponovno na 'borzi'. Kot da se mi ljubi še s tem ukvarjat.

No, saj večinoma gledam pozitivno na življenje, vendar ko se zavem kaj se dogaja me kar zvije v prsih.

Upam, da je kaj pametnega napisano, ker samo trosim misli. Moram povedat, napisat, mi je lažje.

[Nevenka]

Pozdravljeni, Levjesrčni, res mi je žal, da se vam to dogaja. Malo nenavadna je bila tale vaša zveza, glede na to, kar ste napisali, nekako hladna, brez pogovorov, brez bližine, brez poznavanja drug drugega. Vem, da bi težko kaj naredili, če je partnerka zavračala vso komunikacijo. Mislim, da je bilo v tem odnosu obema zelo težko. Večinoma se iz vsega tega potem zgodi kakšen ljubimec, pa čeprav se navadno vse skupaj izide s strtim srcem in še večjo praznino. Po eni strani se sprašujem, zakaj si še želite nadaljevati to zvezo. Pravite, da imate ženo radi in da si ne želite, da bi otroci živeli ob ločenih starših. Otroci so verjetno čutili hlad med vama, žena pa vas očitno zavrača in ne želi biti z vami. Pravite da že nekaj let spita vsak v svoji sobi in spita skupaj nekajkrat na leto. Kaj ste sploh imeli od tega zakona? Zavračanje na pogovorni, čustveni in telesni ravni?
Verjetno ste v vsem tem času res postal pasivni in je zdaj ta življenjski preobrat velik šok za vas. Morda tudi priložnost in nov izziv. Težko verjamem, da vam je glede na napisano, lahko slabše samemu. Je pa res, da se boste na začetku spopadali z občutki praznine, samoto, jezo in žalostjo. Zato vas vabim, da se nam pridružite na skupini za pomoč pri ločitvi in prebolevanju partnerja. Tam boste spoznali, da v tej svoji bolečini niste sami, morda navezali nekaj stikov, se soočili s svojimi strahovi in vzorci iz preteklosti in počasi začeli graditi novo življenje.

Lep zimski dan vam želim in veliko optimizma za prihodnost
Nevenka

[Levjesrcni]

Pozdrav
Hvala za povabilo v skupino. Resnično razmišljam, da bi se vam pridružil na skupnem srečanju in prisluhnil mnenju drugih.
Če sedaj razumišljam, kako nam je bilo v zadnjih letih, se čudim, da je sploh toliko časa trajalo. Non stop pa se sprašujem, kaj bi lahko še popravil, da do tega nebi prišlo. Zavedam se, da sta za odnos potrebna dva in če bi se še tako trudil je vprašanje, če bi kaj dosegel. Mogoče celo kontra učinek.
Skupaj bi vztrajal zgolj zaradi otrok, da imajo 'družino'. Čeprav brez prave topline in ljubezni tudi pravega vzgleda ni.
Rad bi slišal še kakšno mnenje, če kdo to prebira.
Lp