Ponovno odkrijte sebe!

[moja_tezava]

Pozdravljeni!

Pred nekaj leti so pri očetu diagnosticirali depresijo. Po prvi epizodi je bilo izboljšanje, čez nekaj časa je sledilo poslabšanje, skratka gor in dol. No, in sedaj je zopet slabše. Vznemiri ga vsak nepredviden dogodek ali težava, je brez volje, poležava, kadi in pije. V zadnjem času je še posebej hudo za mamo, saj ima oče napade ljubosumja, jo obtožuje in zmerja, tudi grozi. Oče sicer jemlje antidepresive in obiskuje psihologinjo, vendar ko je v takem stanju, mu nič ne pomaga. Zdi se mi, da se svoje bolezni ne zaveda, si jo noče priznati, se ne odpre. Mislim, da potrebuje še kakšno drugo vrsto terapije, vendar je z njim "vse v redu" in ga ne moremo prepričati, da bi se pogovoril, kaj šele da bi se udeležil kakšne terapije. Že ob omembi takšne vrste pomoči se obrne proč in grozi, da bo odšel. Bojimo se, da bo poškodoval sebe in koga drugega, saj v takem stanju ni razsoden.
Bolezen vpliva na vse v družini, saj tudi po izboljšanju nikoli ne vemo kdaj in kaj bo spet sprožilo depresijo, vsi smo na koncu z živci. Kako naj pomagamo očetu in sebi?

[Darja]

moja_težava, pozdravljena.

Depresija je duševna motnja, ki vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Značilna so obdobja izboljšanja, ki jim neredko sledijo obdobja, ko pride do poslabšanja simptomov.

Izkušnje kažejo, da je zdravljenje depresije veliko bolj uspešno ob sočasnem zdravljenju z antidepresivi in psihoterapijo. Antidepresivi sicer omilijo simptome, vendar je potrebno za uspešno okrevanje poiskati tudi vzroke razvoja bolezni oziroma ozavestiti in predrugačiti prepričanja, vedenjske, miselne in čustvene vzorce, morebitna travmatična doživetja, se naučiti bolj uspešnih načinov ravnanja s stresom itd.

Včasih traja nekaj časa, da si priznamo, da imamo težave, da jih sami ne zmoremo rešiti in da potrebujemo strokovno pomoč. Večkrat šele takrat, ko nam zmanjka drugih rešitev. Verjamem, da si želiš, da bi oče okreval, da bi bilo vse po starem, da te ne bi bilo več strah zanj, za mamo, zase. A očeta lahko le seznaniš z možnostmi, ki jih ima na razpolago, mu ponudiš pomoč, si mu v oporo, a končna odločitev je v njegovih rokah. Odločitev kdaj in če poiskati strokovno pomoč, je (razen v izjemnih primerih) pravica posameznika. Na to ne moremo vplivati.

Kako pomagati očetu? Lahko mu nudiš čustveno oporo, razumevanje, ga poslušaš in tudi slišiš, si strpna in potrpežljiva, ga spodbujaš, opogumljaš. Morda poskrbiš, da redno jemlje zdravila in obiskuje psihologinjo. Za boljše razumevanje depresije je priporočljivo prebrati kakšno knjigo na to temo ali se morda udeležiti katere od terapevtskih ali samopomočnih skupin za bližnje.

Zlasti pa je pomembno, da poskrbiš tudi ZASE. Da razmejiš njegova in svoja čutenja, da postaviš jasne meje, predvsem pa, da ne toleriraš morebitnega nasilja, saj ne glede na bolezen, nismo dolžni prenašati nasilnega vedenja.

Želim ti vse dobro.

Darja