Ponovno odkrijte sebe!

[bikica]

Moje dolgoletne izkušnje z nevrozo, ankso depro ali kakorkoli že to neulovljivo pošast imenujemo, so me pripeljale do naslednjega sklepa:Vzrok je v pomanjkanju ljubezni v otroštvu. POMANJKANJE RESNIČNE LJUBEZNI iz otroštva. Ljubezni v najširešem pomenu in ne le v besedah:"Saj te vendar imamo radi!".

To pomeni pozornost, telesni kontakt, božanje, razumevanje, držanje v naročju, nežnost, svobodo v izražanju, potrjevanje, tolažbo, itd, itd, itd, itd. vse skupaj Janov skrči v eni sami definiciji:ljubezen pomeni zadovoljiti potrebo v pravem, kritičnem trenutku...stran.47.

Ni vseeno kdaj neko potrebo zadovoljimo. Če začnemo otroka božati in mu izkazovati nežnost šele pri 8 letih je že vse zamujeno. Če želimo mladostnika pestovati, da bi nadoknadili zamujeno, smo podobni čustvenmu idiotu. takrat je otroku poestovanje odbijajoče in ne bomo ničesar več mogli nadoknaditi.

Prav tako nam ne bo zadovoljil potrebe za nazaj, noben kasnejši partner ali ljubimec, pa naj bo še tako pozoren, ljubeč in čudovit. Seveda nam lahko tak človek pomaga, bolečine in zgdonjega pomanjkanja pa ne bo pregnal pa naj se še tako trudi.

...hm, torej mi ni več pomoči, ker sem zamudila že vse te faze, ali kako?

[scorpion]

Bikica, nevroza temelji na nerealnem upanju, iluziji, da bomo enkrat dobili tisto kar potrebujemo, da bomo enkrat le ljubljeni. To prepričanje nam je pomagalo preživeti, čeprav nas hkrati ohranja v težavah v sedanjsoti. To pričakujemo kasneje od partnerjev in otrok ali kogarkoli drugega. Pa se nikoli ne zgodi, vedno ostanemo nezadovoljni in praznih rok. Na tej iluziji temeljijo poskusi spreminjanja partnerja v takega, kot bi ga želeli in ga potrebujemo. Pa nikoli ne uspe.


Kadar je otrok resnično ljubljen, SE DOBRO POČUTI. Ljubezen zagotavlja nivo opiatov, serotina in in endorfinov v organizmu. Če ljubezni ni se otrok počuti slabo, je nezadovoljen, nesrečen. Materina ljubezen je tu najpomebnejša. Spomni se kako odlično se počutiš ko si v stanju zaljubljenosti. Žariš in letiš. Problem je v tem, da tako stanje ne more trajati večno, je le prehodna faza v odnosu, slej ko prej se je treba soočiti z realnostjo.

Realnost zame pomeni, da se zavemo, da iluzija ne bo nikoli uresničena, da nečesa pač ni bilo ko bi bilo to potrebno. To je povezano z občutkom obupa in stik z čustvi resnične neljubljenosti. In šele to je začetek poti proti resnični ljubljenosti. Začutiti neljubljenost odpira vrata h ljubljenosti.

Kot odrasli smo dovolj močni, da se lhako soočimo z bolečino neljubljenosti v otroštvu. Šele ta integracija tistega dela spomina , ki ni mogel biti integriran, ko se je travma pojavila, nas pelje postopno iz nevroze.

[bikica]

scorpion...
hm, ne vem če sem čisto razumela tvoj post...

Kot odrasli smo dovolj močni, da se lhako soočimo z bolečino neljubljenosti v otroštvu. Šele ta integracija tistega dela spomina , ki ni mogel biti integriran, ko se je travma pojavila, nas pelje postopno iz nevroze.

...mogoče to dosežeš s tem, da si v bistvu priznaš, da kot otrok nisi bil ljubljen in da rešiš potem še problem s samopodobo in končno spoznaš, da za ljubezen se ti ni potrebno potrjevati, ker si vreden ljubezni zaradi sebe samega, ker si edinstven... in potem si končno dovoliš imeti rad sebe in takrat ljubezen tudi daješ in ne samo prejemaš...

[scorpion]

Ja, Bikica. Vendar ta rešitev ni razumskem ali intelektualnem nivoju temveč na čustvenem.

[meggi]

Pozdravljeni,

Mene pa zanima, na kakšen način zdravimo / pozdravimo rane.

.....Ozavestimo in se zavedamo kaj se dogaja, od kod kje prihaja....
kako pa to čustveno predelamo.... tega koncepta enostavno ne razumem.

[Nevenka]

Draga Meggi, rane in bolečine iz preteklosti ponavadi niso problem same po sebi, pravi problem je v tem, kako vplivajo na naše sedanje življenje. S psihoterapijo ne moremo spreminjati preteklosti, lahko pa spremenimo vplive preteklosti na sedanjost. To pomeni, da na dogodke, ki so nam povzročili rane, pogledamo z drugimi očmi, odraslimi, bolj realnimi. Kot otrok nismo imeli veliko možnosti, da bi si takrat, ko se nam je nekaj težkega zgodilo, lahko pomagali. Pravzaprav smo si na nek način pomagali, ampak tako, da smo razvili določene obrambne reakcije, ki pa nam v sedanjem življenju lahko škodijo. Npr., po krivici so nas za nekaj obdolžili in nam prepovedali, da odreagiramo z jezo. Takrat smo se odločili, da jeze ni dobro izraziti, da se je mogoče bolj pametno smehljati in na vse skupaj pozabiti. Zdaj, ko smo odrasli, še vedno reagiramo podobno, čeprav bi bilo povsem na mestu, da znamo jezo tudi na primeren način izraziti. In neizražanje čustev lahko pripelje do različnih telesnih simptomov, tesnobe in strahov. Tako rane iz preteklosti vplivajo na naše sedanje življenje. In zdaj se je potrebno z mislimi in čustvi vrniti v preteklost, podoživeti ta čustva, ki smo jih takrat doživljali, spoznati, da takrat nismo znali drugače, da zdaj, ko smo odrasli, pa lahko reagiramo drugače, bolj primerno in za nas bolj zdravo. In se seveda novih reakcij tudi naučiti.
No, tako nekako poteka ta proces osebnostne spremembe ali kot pravimo delo na sebi. Seveda pa je potrebno veliko volje, vztrajnosti in energije za sodelovanje in učinkovite ter trajne spremembe
Upam, da sem ti vsaj približno odgovorila na tvoje vprašanje.

Želim ti lep večer in te lepo pozdravljam
Nevenka

[scorpion]

Z vsem spoštovanjem, Nevenka, vendar je odgovor na to vprašanje lahko zelo različen, glede na različne terapevtske smeri. Odgovor, ki si ga podala je zelo v skadu s KVT, ki temelji na prepričanju, da je mogoče izboljšati stanje s spremembo vedenja in razmišljanja v sedanjosti, medtem ko silni in boleči čustveni material iz preteklosti ostane nedotaknjen.

Moje mnenje je vsekakor zelo različno od tvojega. Upam, da ne zameriš. Lep pozdrav.

[Nevenka]

Pozdravljen, Scorpion, me veseli, da si se oglasil s svojim razmišljanjem. Imaš prav, odgovor na to vprašanje je lahko zelo različen in smeri reševanja problemov v psihoterapiji tudi. Ta, ki sem ga opisala, je del transakcijske analize, ki vsebuje tudi precej metod KVT. In je samo eden izmed množice metod, ki so nam na razpolago. Opisala sem ga, ker je razumljiv in praktičen. Tudi transakcijska analiza vsebuje veliko drugih metod, ki posegajo globlje v preteklost, vendar se zanje odločamo na osnovi presoje klientovega problema in stanja.
Seveda ti ne zamerim, ker imaš drugačno mnenje , vsekakor pa je res tudi, da različnim osebam in različnim problemom ustrezajo različni pristopi in različne tehnike.

Lep večer ti želim in še veliko zanimivih prispevkov. Te rada berem
Nevenka

[scorpion]

Tudi tebi Nevenka

Vesel sem kadar priznamo naša različna stališča...in ostanemo prjatli...