S partnerko sva skupaj deset let, imeli sva vzpone in padce. Pred časom je spoznala osebo, ki si jo je vedno želela - najboljšo prijateljico. Z njo si delita skupne interese, poglede na svet, ideje o tem kje in kako bi živeli, vključuje se v skrb za njenega otroka, partnerka je tudi edina oseba, ki jo zna umiriti, pomagala ji je tudi čez težko življenjsko obdobje. Mene skrbi, da bo to vplivalo na najin odnos, saj se mi zdi, da čustvena in časovna intenzivnost presega okvire prijateljskega odnosa.Jaz težim in na ta način še poslabšujem situacijo. Zaradi navedenega sva v stiski, ne veva več, kako ravnati in se pogovarjati o problemu. Ker imam sicer že ves čas trajanja zveze težave z ljubosumjem, se partnerki zdi, da je to samo še ena v nizu teh situacij, česar ne bo več zdržala. Problem vidi v mojem odnosu do prijateljice in ne obratno. Pravi, da njo ta odnos bogati, zaradi česar tudi meni kot partnerki lahko več da in da v ničemer ne vpliva na čas, ko sva skupaj (ne količinsko, ne čustveno), s čimer se strinjam. Zdaj sva že na tem, da izbira pravi trenutek za posamezne informacije v zvezi s prijateljico, določenih stvari mi ne pove, ker se njej ne zdijo pomembne ali zaradi zaupnosti določenih informacije.
Obema najin odnos veliko pomeni, želiva ga nadaljevati, vendar ne veva, kako preseči vso stvar.