Pozdravljeni, pišem vam, ker sem že čist zmeden, ne spim, ne jem in sploh ne vem, kaj naj.
Poročen sem že pet let in imam 4-letnega sina, ki ga obožujem. Z ženo sva skupaj že 10 let in kot sem napisal, poročena 5 let. Vse je bilo ok, dokler se nisem pred približno pol leta zaljubil v drugo. Začelo se je nedolžno. Vsako jutro pred službo grem v en lokal na kavo. Enkrat pa je bila tam nova natakarica, malo mlajša od mene, nič posebnega na pogled (moja žena je mnogo lepša), ampak nekaj je bilo na njej, pojma nimam kaj. Začela sva se pogovarjati, najprej nekaj običajnih fraz, potem vsako jutro več. Sčasoma sem že večkrat zaradi je zamudil v službo, ker se je bilo tako luštno pogovarjati.
Potem sem jo enkrat po službi povabil na sprehod. Zavleklo se je pozno zvečer. Ženi sem se nekaj zlagal. Počasi sem ugotovil, da ves čas mislim nanjo, ponoči, podnevi, med delom, postal sem dobesedno obseden z njo. Na kavo nisem hodil več samo zjutraj, ampak tudi po službi, večkrat sem jo povabil ven. Doma sem bil odsoten, še sin me ni več tako zanimal. Ženi sem rekel, da sem utrujen, da mi v službi nalagajo vedno več dela. Izogibal sem se seksu z njo.
Odnos z drugo pa je napredoval do te mere, da mi je tudi ona zaupala, da je zaljubljena vame. Šlo je tako daleč, da sem prevaral ženo. Nisem čutil obžalovanja, sploh ničesar, samo želel sem si biti z njo, za vedno. Potem pa sem te drugi povedal, da sem poročen. Znorela je in se za nekaj dni odmaknila, vendar ni zdržala. Rekel sem ji, da bom zapustil ženo, da bova skupaj.
Potem pa sem enkrat prišel domov in videl sina, kako je stekel proti meni in me objel, in kot da bi se nekaj premaknilo v meni. Ne morem tega narediti, sem si rekel, nočem ga izgubiti.
Zdaj postaja vedno hujše, sploh ne vem, kaj naj, želim si biti z njo, a nočem izgubiti sina. Hočem biti ob njemu, ga videti vsak dan, ga gledati, kako odrašča, se pogovarjati z njim. Gledam svojo ženo, lepa ženska je, zelo se trudi z mano in otrokom, vse bi naredila za našo družino, ampak jaz ne čutim nič več do nje.
Obenem name pritiska moja nova ljubezen. Hoče vedeti, kdaj bova skupaj. pravi, da ne prenese, da me mora deliti.
Včasih si mislim, da bi najraje pobegnil - od obeh, želim si samo še miru, časa za premislek...
Se opravičujem za dolgo zgodbo in zmedeno pisanje. Zelo bi želel kakšnega odziva, kogarkoli, nasveta. Mogoče je bil kdo v podobni situaciji...
Hvala...