Pozdravljeni.
Znašel sem se v situaciji, ko preprosto ne vem kako naprej. Z ženo sva skupaj 15 let, poročena 10 let, imava 2 otroka(9 in 6). Pred približno letom dni, se je vse skupaj začelo z ženino afero. Ko sem jo soočil z dokazi je rekla, da se je zaljubila in, da se bo odselila in začela novo življenje. Spremenila se je tudi osebnostno, otroka ji nista bila več tako pomembna kot prej, motilo jo je vse na meni...
So se pa začeli kazati tudi znaki, ki niso kazali samo na krizo v partnerskem odnosu ampak tudi na krizo srednjih let (zapravljanje, nerealne želje, povečana skrb za dober izgled...). Po enem letu sva še vedno na isti točki. Pravi, da me nima rada, da se bo potrudila še kakšen mesec ali dva... Išče pa si stanovanje, pri čemer je dejstvo, da si ne more privoščiti niti najemnine, kaj šele nakupa. Jaz sem jo ves ta čas tudi finančno podpiral, misleč, da jo bo minilo. Pa jo ni. Afera se je zdaj končala, čeprav čustva do tega moškega še ima. Še vedno pa ima nerealne želje (planira potovanje v daljne kraje, išče stanovanje....). Pri vsem tem je potrebno povedati, da med nama nikoli ni bilo kakršnegakoli nasilja, da živimo nadpovprečno dobro (jaz zaslužim precej več kot ona). Za kakršno koli terapijo noče niti slišati., sam sem bil pri psihologu (večkrat). Njegov nasvet je bil, naj ji ne dajem več denarja in naj zahtevam, da prispeva polovico vseh stroškov, da bi jo to lahko streznilo. Vedno, ko sem to omenil, je to vzela kot izsiljevanje in začela še bolj intenzivno iskati stanovanje.
Ali menite, da jo kriza lahko mine, ali bodo potrebni kakšni radikalni ukrepi. Naj povem, da jo imam neizmerno rad, in da sem ji pripravljen stati ob strani.