Ponovno odkrijte sebe!

[Gaia26]

spoznala sva se dobri dve leti nazaj, in skoraj takoj sva se odločila da bova skupaj živela. Partner, ki ima vse lastnosti, ki si jih želi vsako dekle. Jaz imam dve hčeri, ki ga naravnost obožujeta, prav tako on njiju. Jaz ga ljubim iskreno in brez zadzržkov. Vse super in prav. Vendar problem nastane okoli njegovega dela. Torej on ima delavnico na drugem koncu Slovenije, in to pomeni, da ko dobi naročilo ga ni tudi po nekaj mesecev( pride na vsake dva ali tri tedne za nekaj dni). Na začetku veze je bilo to še sprejemljivo, saj sva skupaj planirala, da se poišče primeren prostor tu, da se poveča obseg dela, da bodo stroški za najem delavnice upravičeni (sedaj ima delavnico pri starših). vendar pa bolj kot mineva čas, manj kaže na to da se bo kdaj to tudi uresničilo. Zaenkrat je bilo vse v besedah, dejanja, ki bi vsaj malo nakazovalo na to, da bomo tu poiskali delavnico nikoli. Torej to zgleda tako..januarja je sprejel naročilo za dokaj velik projekt in do danes se vedno ni ta projekt izpeljan. pride za teden dni v mesecu, nato nazaj domov delat. ko pa steče pogovor, kreg v to smer, da imava pravzaprav vezo na daljavo mi pravi, da sem nora, da pretiravam. jaz pa tako ne morem več. veš čas govori da živimo skupaj, opira se na obdobje ko npr nima dela in je zares tu. meni pa je to ze preko roba, saj take veze, ki je polna krega zaradi njegove odsotnosti ne zmorem vec. poleg tega pa mene krivi za vse najine probleme. pravi mi, da sem samo jaz problematicna, da samo jaz iscem problem, da imam tezave, skratka kriva sem jaz, ne on ali obadva. Pa tudi po njegovo prevec dramatiziram s tem. jaz pa si zelim partnerja s katerim lahko skupaj spijem kavo, ga imam ob sebi, ko se mi podira svet (najstnik v hiši), za sproščen pogovor iz oči v oči na koncu dneva, skratka fizični dotik nekoga, ki ves da ti stoji ob strani. in ko to izpostavim dobim odgovor, pa saj me imaš, 100%. kaj je zares tako težko razumeti, da včasih je tišina in dotik tisto malo nekaj, kar dan naredi se bolj popolen. na vse to na koncu njegov odgovor, da sem odvisna od odnosa. sama se res ne vidim odvisno, saj sem preden sva se srecala zivela sama 8 let z dvema otrokoma, ocitno pa imam dojemanje veze morda zares popaceno, ker si je na dolgi rok nikakor ne predstavljam jaz tu on tam.
In tako sem se odločila, da temu naredim konec. zares si zelim mir, svoj notranji mir. sprejela sem sama pri sebi in povedala svojo odlocitev partnerju, da veze kot jo imava jaz ne morem. da je to zadnji projekt na katerega pristanem in naslednjic, ko dobi kaj podobnega in gre za dlje kot teden dni jaz enostavno odneham. sedaj pa zopet ocitki, da je potisnjen v kot, da itak vem, da se bo odlocil raje zame ipd...skratka ne zelim da izbira, vendar moja odlocitev je izkljucno zaradi mene, saj sem poskusala in poskusala sprejeti, da se bo zacelo kaj odvijati v smer, da se delavnica tu poisce vendar se ne.
ali zares tako narobe vidim svet in partnerski odnos?

[Nevenka]

Pozdravljeni, Slovenija je mala dežela in če ima človek voljo in motivacijo, se lahko na drugi konec dežele pripelje tudi vsak dan. Če pa te volje in zainteresiranosti ni, potem se vedno najde izgovor.

V pravem partnerskem odnosu nam je navadno partner, poleg otrok seveda, na prvem mestu, pred delom, kar ne pomeni, da bi zaradi njega prenehali z delom in se posvetili samo odnosu. Pomeni pa, da si zanj vzamemo čas, ga posušamo, sprejemamo in upoštevamo njegove potrebe.

Mislim, da je zelo prav, da ste postavili mejo z zahtevo, da se stvar spremeni. To je zrelo in odraslo. To, kar pričakujete od odnosa, res ni pretirano. Očitno si partnerski odnos in čas, ki si ga vzameta za ta namen, vsak drugače predstavljata. In tu so kompromisi in pogovor na mestu. Vsekakor pa imate pravico zahtevati, kar si želite in tudi odditi, če se partner s tem ne strinja, saj je smisel dvojine ravno v tem, da se imamo lepše v odnosu kot sami, ne pa, da smo v odnosu še bolj osamljeni. Tako da kar pogumno naprej.

Vse dobro vam želim:-)
Nevenka

[matijasolci4]

1.najpomembnejša stvar v življenju je, da si narediš svoj lifestyle-(čimprej-tembolje), in da se res pogovoriš sam s sabo,da veš kaj hočeš in česa nočeš v njem.Nekateri se odločijo da živijo za kariero,so uspešni,napredujejo,zaslužijo, in na koncu dneva ko potegnejo črto,!!!VERJEMI!! v sebi čutijo zadovolsvo, in so srečni.Spet drugi, se odločijo ravno obratno, sepravi, da potrebujejo nekoga "ob sebi" "24/7" in jim zaslužek oz. čast/slava sploh ne predstavljajo zadovoljstva..... ampak v resnici si vsi želimo malo tega, malo onega.Vsi bi radi zaslužili veliko denarja, imeli veliko pravih dobrih prijateljev, in doma partnerja ki te čaka z objemom in poljubčki...takšno razmerje je možno doseči le na 1 način.OBA MORATA imeti karseda podoben lifestyle, in pa seveda takšen delovni urnik, ki vama obema ustreza. takšen primer boš pogosto zasledila pri pilotih, kapitanih, ribičih..itd. to so dela ki so zelo specifična, in jih ponavadi opravljajo iz ljubezni, in 3/5 časa preživijo na delu.Ampak pazii- ko pride domov prinese na leto 80-300 tisočakov ,in v takih primerih mislim da je vredno malo potrpet in zvečer raje stisnit kakšen povšterček namesto partnerja.Vprašanje zate? Ali res misliš da je odsotnost partnerja upravičeno poplačana? Če ni, potem je vse skupaj navadno PALAMUDRENJE v tri krasne.Če je, potem se nimaš nad čimer pritoževat, in začni živeti bolj ambicjozno, ali pa zamenjaj partnerja, in si dobi takšnega ki te dopolnjuje(bodi bolj zbirčna). če boš stvar pustila se bo samo še stopnjevala, in na koncu boš kriva ti, in ne on, pusti njega, on je odrasla samostojna oseba ki očitno ve kaj dela.......Alipač :/ . kajti on je zadovoljen, ti pa nisi. In ne ,prav nič ni narobe s tabo.si kar si, in to si, in si unikatna. Če se deček ne strinja,in ne želi sklepati kompromisov, potem mi je zelo žal, pač ni zate.Je pa dejstvo, da problem vidiš ti, in zato ga moraš tudi sama rešiti. PA VELIK SREČE

[Gaia26]

hvala za vaše odgovore. Nisem niti tip osebe, ki išče odgovore, mnenja po forumih, vendar pa imam vsaj tu delni občutek, da me nekdo posluša oz sliši mene.
torej najin odnos je v sami osnovi super, vendar pa je šlo preko mej tam kjer se ne slišiva.
Njegovo mnenje je, da sploh ni problem v tem da njega ni tu, ampak je po priporočilih in primerjanjih sedaj modro ugotovil, da je problem moja preteklost, pravzaprav moja mama, ki ni znala pokazati empatije.. ??? ter, da se borim z demoni preteklosti in sedaj ne zdržim v taki vezi, ko je pa ga pravzaprav ni. ampak... dejstvo..vsi imamo preteklost, taksno in drugacno. in zase lahko recem, da svojo dobro poznam, in odkrito govorim o njej, brez zamer do mame. prav tako sem se odkrito veckrat pogovarjala tudi s svojo mamo. in vem, da ni kriva moja preteklost ampak samo problem ko je on tam jaz tu.
sedaj se je moj dragi odlocil, da nujno potrebuje mir. ima namrec kronicno bolezen in vpliva na njegovo psiho fizicno stanje. najin odnos je prevec buren (v casu njegove odsotnosti se stalno kregava), ko je tu so obcasni prepiri, vendar pravi, da se on nikoli v zivljenju s partnerjem ni kregal..vedno so se vsi samo lepo pogovarjali..
torej gladko malo se je odlocil, da gre za tri tedne v naravo, da umiri misli in duha, da si povrne energijo,ki jo je izgubil z delom in nama. najini problemi na ta nacin ne bodo izpuhteli. samo potencirali se bodo. rabi sonce, morje in mir... dejstvo.. zivim na morju...on bo sel na vikend, ki ga imajo ob morju v neokrnjeni naravi. seveda tu se ni konec. njegovi starsi gredo konec meseca in zacetek naslednjega tudi na morhe in ta cas mora biti doma. torej se ne vidiva zopet do sredine septembra.
imava se rada, ljubezen je obojestranska, v to ni dvoma... zavedam se tudi, da bo tam dobil svojo porcijo miru, saj je zelo miren clovek, ki potrebuje svoj mir... pravi, da odkar sva skupaj nima mira. nonstop neke aktivnosti, nonstop se nekaj dogaja... pa to ni res. zares ne. se konkretnega sprehoda nisva imela
in ce nacnem temo, ce povem da mi ni vsec to..pravi da sem mirna lahko samo 4 dni. danes sem slabo spala, razmisljala o nama, o vsem dreku... prejsnji teden sva se vidla, sem sla do njega, da receva bobu bob. se lepo pomenila... ampaj, res je.. ta notranji mir ohranim en teden. nato hrcek zopet melje. in ko recem, slabo se pocutim, dobim nazaj odrezavo da lahko zdrzim samo 3 dni, da samo tezim. ne, nisem tezila, samo povedala sem kako mi je, neprespana noc, slabi obcutki, in si zelela samo da me malcek poboza z besedami. ko sem izrazila zeljo in rekla, da ne potrebujem ocitkov je rekel da ima zadosti, da ne rabi dajati tega.
skratka...najdiva se na pol poti.. jaz grem na vikend pa pridi do mene kaksen dan, jaz grem domov zalivat vrt pa pridi do mene. ko pa prideta prijatelja na vikend pa pridem k tebi za dva dni, da bosta malo sama.
to je moja plat, moja resnica. nikoli nisem padla pred clovekom na kolena in ga prosila, da naj bo drugace. danes...starejsa in modrejsa pocnem vse to... sama pri sebi se lomim na pol, v življenju sem izkusila grde padce..ampak glavo vedno držala pokonci..danes je v pesku. starši so me z otrokom pri 18ih vrgli iz stanovanja, z partnerjem sva se razšla..ostala sem sama z dvema otrokoma, v najemniškem stanovanju, z dokoncano osnovno šolo, brez izpita za avto..skratka..jaz in dva otroka...ampak... z voljo in nogami na tleh sem prišla do tu , da sem danes z diplomo v žepu, živim na obali, hčeri zadovoljni in v harmoniji....
spoznala sem njega... fanta, ki ima vse... ljubezen, zaupanje, spoštovanje,... resnicno se imava rada, ampak ali res samo jaz delam dramo, ko sva tako narazen in ali imam morda res lastnost posesivnosti, ko me boli in prizadene, če si on po pol leta viharnih dni, ko je delal projekt in ga ni bilo vzame še mesec dni pavze samo za sebe? del mene se zaveda, da on to potrebuje, saj ga bolezen in najini prepiri zares tako fizično in psihično izčrpajo... ampak tudi jaz sem izčrpana... psihično... in si želim samo da vsa skupaj, da spijeva tisto kavo zjutraj in ne najdem moči na kaj naj se oprimem še za mesec dni... sva skupaj, pa nisva... fizični dotik, vizualna podoba in energija ko sva skupaj..ali pa telefonski pogovor, kher je sluh edino čutilo, pa še ta včasih ni pravo merilo za počutje.
del mene razmišlja samo še o tem, da naj zaključim vse skupaj.... tisti drugi del mene pa ga nikoli nebi spustil saj je kljub vsemu on najbolj sončen človek, kar sem jih spoznala...in ne, to ni samo moje mnenje... tako mnenje imata tudi hčeri, moji sorodniki, še bivša tašča in tast ga obožujeta, skratka vsem se zdi enkratna oseba...

[Pat]

Pozdravljeni, Slovenija je mala dežela in če ima človek voljo in motivacijo, se lahko na drugi konec dežele pripelje tudi vsak dan. Če pa te volje in zainteresiranosti ni, potem se vedno najde izgovor.

Se ne strinjam. Predpostavljam, da imate avto in zato nimate predstave kakšen problem je, če avta nimaš. Kljub temu, da živimo v 21. stoletju so v naši kokoški še vedno predeli, kamor se drugače kot z avtom ne da priti. Sem se že peljal 40 km daleč s kolesom (s tem, da je bilo potrebno v obeh smereh poganjati v dva dolga klanca) da sem se dobil z vrstnico, toda tako na dolgi rok ni šlo, prenehala sva se družiti in stiki so se prekinili. Torej je z moje strani bila volja in interes, toda na dolgi rok uvidiš da tako ne gre, sploh ko pride na vrsto planiranje dopusta, obiskovanje raznih krajev, izleti, prosti čas ipd. Da se bo pa ona vseskozi peljala z avtom k meni, bodite resni. Na tej relaciji pelje vlak le ob delavnikih, pa še to "okoli riti v žep" (po cesti je 40 km, po železnici 103 km s tem, da bi ona morala vsakič prihajati pome na 10 km oddaljeno železniško postajo). Avtobusne povezave med krajema ni, kot tudi ne ponudb na straneh kot je npr. Prevozi.
Enako izkušnjo ima moj brat, ko mu je propadla zveza z dekletom ker sta bila brez prevoza, ona pa doma v odročnem hribovskem kraju.

Npr. se najdeta moški in ženska, on iz Koroške, ona nekje ob Kolpi ali na Krasu. Kako se bosta videvala v primeru, če eden od njiju nima svojega prevoza (pa s tem ne mislim kolo)? Morda bo nekaj časa ta, ki avto ima odhajal k temu brez avta, toda verjemite da bo na dolgi rok tukaj počilo. Da ne omenjam primerov, kjer nihče od njiju nima lastnega prevoza. Marsikje niti službe ne dobiš, če si brez lastnega prevoza.



Gaia26, pri čem sta s partnerjem danes?