Ponovno odkrijte sebe!

[pokica]

Spoštovani,
S partnerjem sva že vezi že skoraj 20 let. Imava 15 letnega sina. V zvezi do letos poleti nisva imela težav. Nato so se začele težave, da se ni hotel pogovarjati z mano, pogosto je bil v gostilni s prijatelji, ni bilo več nežnosti in spolnosti. Bilo mi je čezdalje huje, ker ga imam še zmeraj neizmerno rada. V njem se imela podporo in pri njem sem se počutila varno.
Včeraj mi je povedal, da so njegova občutja do mene usahnila, da nič ne čuti do mene, vendar da jaz nisem nič kriva, da je kriv sam.
Meni je zelo hudo, ne morem se umiriti. samo jočem, nimam energije za nič. Grabi me tesnoba. Sem mu povedala, da ga ljubim in da želim ostati z njim, on pa pravi, da rabi pavzo.
Mislim, če bi bil bil več z mano, če bi kam skupaj šla, kaj skupaj počela, da me lahko spet vzljubi. Mislite, da je to možno?
Rekla sem mu, da bi šla v posvetovalnico, vendar on ni zainteresiran. Prišla bi tudi sama, vendar ne vem, kaj bi nama to lahko pomagalo.
Lep pozdrav,
Polona

[Nevenka]

Pozdravljena, Polona,

Težave, kot jih omenjate, se navadno ne začnejo čez noč, ampak se stvari nabirajo dalj časa. V dolgotrajnem odnosu velikokrat ne opazimo, da se s partnerjem kaj dogaja, dokler se ne zgodi kaj takega, kot se je vam.

Ne bi vam rada zasejala kakšnih strahov, vendar bi jaz pomislila tudi na to, da je vaš partner spoznal koga drugega. Ni pa nujno, lahko je samo to, kar pravi, da je preprosto ugotovil, da ne čuti več kaj veliko do vas.

Ta trenutek verjetno ne bo pristal na to, da bi bil več z vami, saj si tega ne želi, zato to najbrž ni prava pot. Tudi neprestani pritiski nanj in pogovori o tej temi bi znali vse skupaj še poslabšati. On najbrž v resnici potrebuje čas, da ugotovi, kaj si želi, pa naj se to sliši še tako boleče. Vi pa medtem potrebujete delo na sebi, da se okrepite, postanete samostojnejši in najdete sebe s svojimi željami in potrebami. Čeprav se zdi to mogoče zdaj težko, je nujno potrebno. Pomislite, kakšni ste bili takrat, ko se je vaš partner zaljubil v vas, verjetno veseli, samostojni, samozavestni, polni življenja. To svojo Polono potrebujete nazaj, pa ne zaradi partnerja, zaradi sebe, čeprav je navadno tako, da ko uspemo dobiti nazaj spet svojo pozitivno energijo, postanemo avtomatsko tudi privlačnejši za svojo okolico

Miren dan vam želim
Nevenka

[pokica]

Pozdravljeni,
Hvala za hiter odgovor.
Naj povem da partner pravi da nima druge, kar mu verjamem.
Želi si pavze, vrendar jaz nikakor ne morem to sprejeti. Imam ga neizmerni rada in je moja prva in edina ljubezen.
Previ da jaz nisem nič kriva, jaz si pa ne želim drugega kot njegovo bližino.
Lp
Polona

[pokica]

Pozdravljeni,
S partnerjem sva šla na žalost narazen. Zelo mi je hudo, samo jokam. On mi je povedal samo, da nima druge, da jaz nisem nič kriva, da je pač izgubil čustva do mene. Je možno, da je hotel prekinitev zveze samo zato, ker ne čuti več do mene, tisto kar je čutil včasih?

lp

Polona

[Nevenka]

Pozdravljeni, težko je tu ugibati, zakaj je odšel, ali samo zato, ker ne čuti več ljubezni ali zaradi česa drugega. Zanimivo je sicer, da pravite, da težav do poletja pratično ni bilo, potem pa se je kar naenkrat začel obnašati drugače. Človek navadno ne ugotovi ravno čez noč, da partnerja ne ljubi več, ampak se to dogaja dlje časa, dotikov in intimnosti je počasi vedno manj, manj je pogovorov, čustvene in telesne bližine. To se navadno dogaja v daljšem časovnem razdobju, ne pa kar nenadoma nekega poletnega dne kot strela z jasnega, prej pa je bilo vse ok. Kakorkoli pa to, da ni več čustev z njegove strani, verjetno drži, pa kakršenkoli je že razlog.

Ne vemo torej, kaj se je zgodilo, mogoče tudi nikoli ne boste izvedeli, ostaja samo dejstvo, da si ta trenutek ne želi biti z vami in da ga v to ne morete prepričati. Prav gotovo je težko, ko nekdo, ki je bil naša prva in edina ljubezen odide in ne želi karkoli spremeniti. Skoraj celo odraslo obdobje ste preživeli z njim in verjetno je ta trenutek za vas hujša izguba občutka varnosti kot pa ljubezni. Vendar imejte v mislih, da bi bilo dosti hujše nadaljevati življenje ob nekom, ki bi vam ves čas dajal občutek, da ste mu odveč in da vas nima rad. Mislim, da je bilo zadnje leto, ki ste ga preživeli s tem, veliko težje kot bo obdobje po razhodu.

Seveda bodo občutki žalosti, strahu, mogoče panike, negotovosti, nemoči, veliko joka, osamljenosti, obenem pa se boste počasi osamosvajali in učili kako biti bolj prijazni do sebe, kako si prisluhniti, kako živeti predvse zase in ne samo za druge. Vzemite ta čas kot velik izziv in priložnost za rast, poskusite spremeniti vse, kar se da, obrnite svoje življenje na glavo, počnite nenavadne, nore stvari, začnite z novimi konjički, morda novim študijem, prostovoljnim delom, spoznavajte nove ljudi, načrtujte vsak prosti čas. Če pa bo le prehudo, je zdaj pravi čas, da poiščete tudi strokovno pomoč.

Vse dobro vam želim:-)
Nevenka