slika1

Ponovno odkrijte sebe!

jazsemvredu-naslovna2

Življenje brez strahu!

jazsemvredu-naslovna3
strah me je • Fobije - strahovi • Psihoterapija forum

strah me je

Specifične fobije, agorafobija ...

strah me je

Odgovor zmeden pet. 4.nov.2011 20.46

vsega. res skoraj vsega. sedim za računalnikom komaj sem se spravil pisat
po cele dneve sem doma ker si ne upam ven.
moj strah izvira iz odnosa z očetom ki je bil nasilen.
peče me občutek krivde da bom vse zaj... in sem vse zaj.. v naši družini.
tok me je blo strah da nisem upal tudi na skupino prit.
zmeden
 
Prispevkov: 5
Član od: tor. 1.nov.2011 17.05

Re: strah me je

Odgovor Darja sob. 5.nov.2011 9.52

Pozdravljen.

Nasilje v družini največkrat najbolj zaznamuje ravno otroke, kot najšibkejši člen. O posledicah, ki jih nasilje pušča na otrokovi psihi, o prepričanjih, ki jih ponotranji, o čustvih, ki jih potlači, saj jih ne upa/zmore/zna izraziti, je napisanega veliko. Raziskovanje posledic je del terapije, zato si se tega verjetno dotaknil že s terapevtom.

Veliko govoriš o strahu. Strah je čustvo, ki se pojavi, ko presodimo, da smo v nevarnosti, da je ogroženo naše življenje, a tudi naše vrednote, prepričanja, način življenja. Gre pravzaprav za manifestacijo volje do življenja ali preživetja. Žal nam po drugi strani lahko onemogoča sproščeno živeti in delovati.
Kakšno funkcijo ima tvoj strah? Kako bi ga opisal/narisal? In če ne bi čutil strahu, kaj bi čutil? Si v odnosu do očeta čutil še kaj drugega razen strahu? Kaj si čutil do mame, svojih bratov ali sester?
Otrok, ki je izpostavljen nasilju s strani staršev, skuša preživeti in obenem ohraniti svojo idealno podobo staršev (saj je odvisen od njiju). Ker se to izključuje, začne izražati čustva, ki so sprejemljiva, ostala lahko potlači. Razvije lahko vrsto vedenj (prevzemanje odgovornosti za stanje v družini, ki ni realna, zaščitniški odnos do enega od članov družine, vedenja, ki niso v skladu z njegovo čustveno, mentalno, telesno zrelostjo). Ker to presega njegove moči, se sooča z dvojnim strahom; strahom pred nadaljnjim nasiljem in strahom pred seboj. Saj ga je strah svojih reakcij, če bi si dovolil druga čustva.

Predlagam, da s terapevtom raziščeta, zakaj te je strah tukaj in zdaj ter katerim čustvom, vedenjem se na ta način morda izogibaš ... Obenem pa upam, da bo kdo od članov foruma podelil s teboj svojo izkušnjo strahu in kako se je soočil s tem.

Želim ti vse dobro. :sonček:
Darja
Uporabniški avatar
Darja
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 132
Član od: tor. 13.apr.2010 18.07

Re: strah me je

Odgovor Darja ned. 27.nov.2011 16.20

Hekiheker, živjo.

Se strinjam s tabo ... živali lahko zelo pripomorejo k našemu boljšemu počutju in imajo lahko tudi terapevtski učinek. Res lepa mucka :sonček: in sem vesela, da ti pomaga ... :D

Lepo bodi.
Darja
Uporabniški avatar
Darja
spec. psihoterapije transakcijske analize
 
Prispevkov: 132
Član od: tor. 13.apr.2010 18.07

Re: strah me je

Odgovor herr Flick ned. 27.nov.2011 21.16

Pozdravljen Hekiheker,

zdi se mi, da se v svojih postih ukvarjaš predvsem s posledicami in trenutno situacijo, nisi pa se ukvarjal z vzroki oz. kaj te je pripeljalo do tega, kjer si trenutno.

Verjamem, da ti je težje kot drugim, ki niso iz "foha", saj ostali gledamo zdravnike kot polbogove in jim absolutno zaupamo, ti pa poznaš pasti določenega zdravljenja. Morda bi vseeno poskusil z zaupanjem (kar mislim, da je ena izmed težav?) in se prepustil zdravniku brez začetnega dvoma. Morda se dogovori "Dam vam 1 mesec in bom ubogal vse, če ne deluje, gremo pa po mojem sistemu".

Hočem reči, morda poskusi enkrat narediti stvari nasprotno temu, kot ponavadi počneš ... sam sem po naravi "ziheraš", vsake toliko pa je prijetno spustit zavore in narediti ravno nasprotno. Človeka osvobodi včasih malo vreči kocko in prepustiti kontrolo iz rok.

Tole je seveda popolnoma nepoznavalsko mnenje. Tudi nisem imel težav, ki bi bile podobne tvojim, tako da s tem nimam izkušenj. Je zgolj razmišljanje.

Želim ti veliko sreče,
Herr Flick :shock:
herr Flick
 
Prispevkov: 65
Član od: tor. 8.nov.2011 23.01

Re: strah me je

Odgovor herr Flick sr. 30.nov.2011 10.34

Pozdravljen Hekiheker,

ko berem tvoje poste se zavem kakšno srečo imam sam s starši.
Res težke stvari si doživel. Vidim, da v sebi si pravi borec in vztrajen, to so odlične lastnosti in si lahko ponosen na njih.

Glede tvojega zadnjega posta, ali dajat ven stvari ali ne, mislim, da vsi potrebujemo govorijenje o stvareh, ki se nam dogajajo. Vsak človek ima nek ventil skozi katerega spusti čustva, lahko je šport, razgrajanje na nogometni tekmi, pijača ... nekateri ventili so pač bolj sprejemljivi kot drugi.
In zdi se mi povsem normalno, da te razmišljanje oz. razčiščevanje stvari razjezi, saj skozi misli podoživljaš dogodke. A skozi to razmišljanje in podoživljanje lahko odkriješ kako bi lahko drugače reagiral v določenih situacijah, pomembno pa je, da se ne obsojaš, ampak to jemlješ kot lekcijo. Ko odkriješ, da bi nekaj lahko naredil drugače, si zmagal - na žalost nas veliko (tudi jaz) to včasih jemlje kot poraz namesto kot zmago. Kakšno smučanje, samoobsojanje je slovenski nacionalni šport ;-)

In pa še misel (pametna za veliko žlico Brihtola ;-) ): Tudi potok gre čez veliko kamnov preden se umiri v tolmunu.

No, pa še ena misel, ki mi jo je povedala ena najpametnejših oseb, ki jih poznam: Jutri je nov dan, lahko začnem znova. - Mišljeno je v smislu, ne obsojaj se, če danes nisi zmagal, jutri lahko začneš nov dan z novim bojem. Saj veš, ni pomembno zmagati v vsakem boju, važno da vztrajaš in dobiš vojno ;-)

Veliko sreče,
Herr Flick :shock:
herr Flick
 
Prispevkov: 65
Član od: tor. 8.nov.2011 23.01


Vrni se na Fobije - strahovi

Kdo je prisoten

Po forumu brska: (ni prijavljenih) in 1 gost