Včasih se sprašujem, kaj je narobe z mano, ker se nočem družit. Najraje sem doma in sam. Imam službo, kjer moram sem in tja nastopit, se izpostavljat. Takrat sem zelo nervozen, daje me panika. nazadnje sem moral vzeti pomirjevalo. Nikoli nisem rad nastopal in nikoli nisem bil rad v družbi. Kot majhen sem bil malo bolj okrogel, namesto po imenu so me klicali "Debeli". Že v šoli sem zaradi tega veliko šprical. Nimam punce in je nikoli nisem imel. Saj mi je kakšna všeč, am pak potem takoj zmrznem, počutim se debilno in se raje umaknem. Ma, res sem luzer, kjerkoli se pojavim. Bojim se ljudi v trgovini, na ulici, v službi vsak dan posebej trpim, ampak tja moram hodit zaradi denarja. Doma sem si naredil stanovanje na podstrešju mojih staršev in tam se počutim ok. Najrajši sem doma na računalniku. Mama in oče me ves čas sprašujeta, kdaj bom predstavil kakšno punco, šlo je že tako daleč, da sta mi jo onadva iskala. Včasih me sprašujeta, če sem gej. Jaz pa bi samo rad, da me vsi pustijo na miru.
Kakšen nasvet?