Pozdravljeni
Najprej naj povem, da se že nekaj let trudim in pridno hodim na individualne terapije, hodila pa sem tudi na skupinske na temo samopodoba, nastopanje ipd. Službo imam tudi takšno, da sem non stop izpostavljena (govorjenje z ljudmi, nastopi..). Zadnje čase namreč obupujem nad svojim trudom in delom na sebi, saj ne vidim pravega napredka v cc 5 letih terapije. Včeraj sem bila namreč na eni žurki med skoraj samimi neznanci in spet sem padla v tiste občutke nemoči, postala sem resna in tam sedela kot lipov bog. Potem ko so drezali vame zakaj sem tako resna sem partnerju kmalu rekla, naj mi da ključe od avta in se odpeljala v solzah domov. Te občutki so tako hudi, da si včasih mislim ali je sploh vredno tako živeti- Ves čas eno uravnavanje same sebe, ves čas en trud, medtem ko ima večina ljudi to dano in so sproščeni... ne razumem tega. Rajši bi živela s kakšno drugo pomanjkljivostjo.
Pa da ne bom samo negativirala, ja, saj se mi je stanje poboljšalo - nimam več telesnih znakov, hudih tesnob ipd, ampak moti me ker sem tako zmedena in imam motnje koncentracije, tako, na navadni žurki recimo, kaj šele v službi, ko me je včasih potem kar sram, kaj si bodo mislili, da mi je. Zanima me kakšne potrditve, dejavnosti glede tega problema bi me najbolj krepile. Mi lahko kaj svetujete? Lep pozdrav in hvala.