Lep pozdrav,
rada bi z vami delila mojo zgodbo. Sem študentka, stara 24 let. Zadnje čase se ne počutim v redu, večino časa sem žalostna, pesimistična, velikokrat tudi konfliktna in tečna. Zvečer pogosto zaspim v solzah in se ponoči zbujam, čez dan pa sem večinoma brez energije in motivacije in zelo utrujena. Skoncentriram se zelo težko, tako da mi ne uspe narediti nič konkretnega, poleg tega pa me večino časa boli glava. Večino časa sem tiho, po glavi se mi plete milijon stvari, ne smejem se več. Trenutno me nič in nihče ne spravi več v dobro voljo. Ni mi do druženja, plesa, smeha... vseeno mi je za vse. Verjetno je vse to povezano z prometno nesrečo, ki se mi je zgodila ne dolgo nazaj in me je resnično spravila iz tira. Kljub bolečini nisem iskala pomoči, ker sem želela čimprej naprej in pozabiti na vse skupaj. Vse skupaj je še toliko težje, ker sem oseba, ki vztrajno zadržuje čustva in bolečino v sebi, ker nočem obremenjevati kogarkoli z mojimi težavami in nočem, da bi kdorkoli moral trpeti zaradi mene. Zato se s to bolečino soočam na drugačne načine, ki mi niso ravno v ponos (samopoškodovanje, alkohol, stradanje..). Včasih pride do točke, ko pomislim, ali je sploh še vredno vztrajati.. Ne vem več kaj naj naredim, da se spravim iz tega.
Ko berem tole, se mi zdi kot da nebi pisala jaz. Če mi uspe objavit tole, ker zahteva kar nekaj poguma, vas prosim za kakšen nasvet, podporo.. kaj narediti, da se spravim nazaj v red.
Lep dan.