rene tor. 27.jul.2010 8.46
Lep pozdrav vsem skupaj!
Najprej se opravičujem, ker vam nisem nič odgovarjal...nekako se poskušam prebijat in morem rečt, da mi skoraj uspeva! Zamotiti se poskušam na takšen način, da sem veliko aktiven odzunaj...(po dolgem času sem spet začel igrati nogomet, veliko se pogovarjam s prijatelji o vsem, doma me ni skoraj nič, ker poskušam biti v družbi, danes grem celo na morje za par dni...) Boljše je vsekakor, vendar tisti občutek utesnjenosti nikakor ne mine! Znam se prepričati, da je prav tak, da nisva skupaj...ampak me spet čez nekaj časa kakšna stvar spomni na naju in me zabije! Najhujše je, ko se zjutraj zbudim...zvečer se lahko prepričam, da zaspim v miru, vendar se z jutrom začne spet vse na novo! Danes sem recimo imel spet groozne sanje in si na tak način pokvarim cel dan! Zaradi tega si najbrž tudi prisilno želim "punce" ob sebi...ker mislim, da bom na tak način lažje prebolel in začel na novo živet, brez misli na njo! Zraven vsega pa se seveda bojim, da mi ne bo nikoli uspelo najt prave ljubezni in bom na koncu ostal sam, osamljen...star sem 25 let in vsi mislijo, da sem še premlad, da bi razmišljal o takšnih stvareh! Želim si samo, da bi izginil ta občutek...